Pod baročnim plaščem renesansa
Poslikava tramovnega stropa, ki so jo pred kratkim odkrili v Lanthierijevem dvorcu v Vipavi, je nastala v prvi polovici 17. stoletja in je velika redkost v profani arhitekturi tega časa pri nas. Tako jo je ovrednotila stroka.
VIPAVA>Najnovejše odkritje v vipavski graščini oziroma dvorcu družine Lanthieri so poslikani tramovni leseni stropovi v petih prostorih prvega nadstropja. “Odkritje tako velike količine ohranjenih poslikanih stropov v objektu profane stavbne dediščine je edinstveno v slovenskem prostoru, saj se vsi lepi primerki, ki jih poznamo, nahajajo v cerkvah,” so nova odkritja ovrednotili strokovnjaki Restavratorskega centra Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije in kot izjemi navedli le dva poslikana stropa: v župniščih v Vuzenici in v Slovenskih Konjicah.
“Gre za izjemno kvalitetne primere poslikanih tramovnih stropov, ki so dovolj ohranjeni, da jih je mogoče oziroma nujno restavrirati, v prvi fazi pa vsaj konzervirati.”
Stilna opredelitev
Glede stilnih usmeritev in datacije menijo, da rastlinska ornamentika s cvetovi v živih barvah poslikavam daje pozno gotski ali zgodnje renesančni vtis, tako da so zagotovo nastale v prvi polovici 17. stoletja. Tudi umetnostna zgodovinarka Jasna Svetina z novogoriške enote zavoda za varstvo kulturne dediščine prav tako meni, da poslikava sodi v tipologijo poslikave 16. stoletja, v Lanthierijevem dvorcu pa jo povezujemo s prvo fazo pozidave, to je s prvo polovico 17. stoletja. To datacijo so povezali s tlorisno zasnovo, ki jo potrjuje letnica (1659), vklesana na dvoriščnem portalu. Takšna so v glavnem strokovna ovrednotenja, ki so prišla na dan, potem ko so si lokacijo ogledali predstavniki ministrstva za kulturo in novogoriškega zavoda za varstvo kulturne dediščine, restavratorji restavratorskega centra in izvajalci obnovitvenih del.
“Čeprav je dvorec označen kot beneško vplivana baročna arhitektura, pa pod svojim plaščem skriva renesančne poslikave,” je odkritja komentiral odgovorni konservator Mitja Mozetič
. Povedal je še, da so doslej večinoma odluščili baročni omet v prvem nadstropju in da so bili v glavnem vsi tramovi poslikani. Danes so poslikave tramovnih stropov, najverjetneje v tehniki apnene tempere, vidne v petih sobah, na srečo so kar lepo ohranjene, saj so bile dobro zaščitene z baročnimi stropovi.
Ta hip v dvorcu še vedno izvajajo rušitvena dela, odstranjujejo neustrezne dodatke, sanirajo in injektirajo stene, za samo obnovo poslikav na tramovnih stropovih pa še iščejo sredstva, saj jih v okviru sedanje obnove seveda niso mogli predvideti. “Gre za izjemno kvalitetne primere poslikanih tramovnih stropov, ki so dovolj ohranjeni, da jih je mogoče oziroma nujno restavrirati, v prvi fazi pa vsaj konzervirati,” meni Svetinova.
Dvorec je bil poslikan
Baročna graščina oziroma dvorec ob izviru reke Vipave stoji na mestu starega, majhnega gradu družine Wippach, po kateri je naselje dobilo ime.
Tu so grofje Lanthieri, posestniki od začetka 16. stoletja dalje in vneti graditelji, po sredini 17. stoletja postavili svojo novo, reprezentančnejšo rezidenco, ki so jo okoli leta 1760 temeljito preuredili in ji dodali grajski vrt.
V arhitekturnem oziru gre za tipično benečijsko graščino oziroma dvorec, ki ga tvorijo stanovanjsko poslopje ter trije gospodarski in upravni trakti v ozadju, razporejeni okrog štirikotnega notranjega dvorišča. Pročelje rezidenčnega poslopja je baročno, v njegovi osi je danes precej okrnjen park.
Notranjščina je bila v več fazah poslikana, tako stene kot leseni stropovi, vendar kasneje prebeljena in barokizirana. Vprašanje avtorstva poslikav ni razrešeno, načrt za graščino pa je, kot navaja raziskovalec Igor Sapač, morda predložil goriški arhitekt Michele Bon. V dvorcu, ki so si ga v 20. stoletju podajale avstro-ogrska, italijanska in jugoslovanska vojska, danes poteka dolgo pričakovana obnova osrednjega dela, ki naj bi jo končali do konca leta.
KLAVDIJA FIGELJ