(R.o.R) Po Luni bo v Novi Gorici vznemirjal in vabil Mars

Sendi: “R.o.R. je nastal kot plod dolgoletne želje, da bi ustvarili svoj festival, in to takega, ki bi umetnost približal ljudem, ki bi bil resnično s sodobno umetnostjo prisoten na krajih, kjer se ljudje zbirajo. Skozi skoraj trideset let delovanja smo imeli vedno projekte, s katerimi smo šli mi na ulice, da smo bili v stiku z ljudmi, jih vključevali v proces umetniškega dela, česar smo si nato zaželeli v nekoliko večjem obsegu. Sanjali smo o mini festivalu, nismo imeli v mislih grandioznih reči. Vzgib je bil vedno pripeljati sodobno umetnost na trge, v parke, pred trgovine oziroma v središča mesta, kjer je velika pretočnost ljudi, saj vemo, da večina običajno ne zahaja v muzeje, galerije. Tja prihajajo ljudje, ki jih umetnost specifično zanima, velika večina pa čuti strah in ima odpor do umetnosti nasploh, ker se z njo ni nikoli niti zbližala. Mi pa jo smo želeli najprej s svojimi projekti pripeljati med ljudi. Nekakšen proto-festivalček se je v resnici dogajal ves čas, ker smo na svoje dogodke, na katerih smo predstavljali svoje projekte, povabili tudi druge ustvarjalce, kar je trajalo kar nekaj let. Nato smo pred šestimi leti začutili, da smo zreli, saj smo imeli tudi izkušnje s pripravo festivalov, ki niso bili v naši domeni - tako je bilo recimo sodelovanje in enkrat tudi kuriranje Pixxelpointa, ki nam je dal ogromno izkušenj in ga imamo zelo radi -, pa smo si naposled rekli: poskusimo. In danes smo tu.”

“Razlik je več, a najbolj opazna je, da R.o.R. deluje v javnem prostoru, torej večinoma v zunanjih prostorih, obenem smo nekoliko bolj nagnjeni k performativnim delom in k postavitvam svetlobnih projektov. Kljub temu ostajamo na poti, ki smo si jo začrtali, torej naj bi bil naš festival intermedijski, performativnih praks, sodobnih umetniških praks in svetlobne umetnosti.”

Sendi Mango

umetnica in članica umetniškega kolektiva BridA

““R.o.R. je nastal kot plod dolgoletne želje, da bi ustvarili svoj festival, in to takega, ki bi umetnost približal ljudem, ki bi bil resnično s sodobno umetnostjo prisoten na krajih, kjer se ljudje zbirajo.”

Jurij: “Mogoče je najboljše, da povem, kako smo sploh mi pristopili k temu načinu produkcije. Za nas je bilo zanimivo, da lahko znanost in tehnologijo uporabimo za nekakšno spremembo procesov gradnje umetniškega dela. To nam je zelo pomagalo, a ne zaradi fascinacije, temveč ker lahko vse to veliko spremeni v produkciji umetniške vsebine, izraza … Mi trije smo bili že sami nekakšni inovatorji, saj nismo bili nikoli zaprti v ateljeju in razmišljali kaj ustvariti, zato smo se odločili, da se podamo tudi na področje tehnologije in znanosti, kar nam je odprlo veliko vrat. In razširilo obzorje, saj imaš na enkrat veliko več možnosti tehnoloških aplikacij znotraj ustvarjanja, obenem pa z idejami prodiraš zelo hitro in dinamično. Drugi korak v tovrstnem procesu nastajanja umetniškega dela je bil ta, da smo posledično stopili v stik z znanstvenimi inštituti in raziskovalnimi centri. Ko se soočiš s tehnologijo in z znanostjo, nastopi želja, da bi res sodeloval z znanstveniki, ne pa prebiral knjige in od tam črpal navdih. (smeh) Že na začetku, pred skoraj tridesetimi leti smo prišli v stik z Inštitutom Jožefa Štefana, kjer smo z znanstveniki že skušali razvijati nekatere projekte. Potem so nas povabili v ZDA na univerzo v Maine, kjer smo tudi sodelovali z znanstveno-tehnološkim inštitutom in postavili tudi prvo edicijo Pixxelpointa v tujini. Z Američani smo ostali v stiku, pošiljali so umetnike k nam na rezidence, tudi mi smo bili še večkrat pri njih. Ta interdisciplinarna komponenta se je tako vse bolj krepila. Obenem smo spoznali kopico umetnikov, ki se ukvarjajo s podobnimi praksami. Tako smo lahko tudi njih povabili k nam v Šempas na R.o.R. rezidenco, kjer so ustvarjali. Kakor so recimo letos finska umetnica Pia MYrvoLD ali madžarski tandem Lightspray Visual (Fényszórók), ki bodo svoje stvaritve predstavili na našem festivalu. In to so tako imenovana 'site specific' dela, torej zasnovana za naše lokacije. Ta produkcija, ustvarjena pri nas in za nas, je pomembna značilnost festivala. Mislim, da je to za naše območje izjemno pomembno, zlasti gre za pomembno pridobitev prostora.”

Jurij: “Če pogledamo v zgodovino, vidimo, da je bila med umetnostjo in znanostjo vselej močna vez. In to prav zaradi vizionarstva, ki je potrebno na obeh straneh. Treba je predvidevati, fantazirati in imaginarno ustvariti neko resničnost. Recimo: z Marsom, o katerem letos precej govorimo, se se skozi vso zgodovino prepletale tako umetniške stvaritve, ideje, leposlovje, znanstvena fantastika kakor resnična odkritja, ki smo jim priča danes. Prepletanje umetnosti in znanosti je torej ves čas prisotno na višji ravni. Po drugi strani smo srečali tudi ustvarjalce, ki jih fascinirajo predvsem efekti, učinki, zato so kdaj umetniška dela zgolj predstavitev določenih odkritij, ki vzbudijo čudenje, senzacijo. A umetniki se trudimo, da bi presegli te meje in da bi umetniška produkcija dodala vrednost znanstveni raziskavi ali odkritju.”

Sendi: “Mars je vodilna nit znotraj teme festivala, ki je alter ego. Projekt zaživi, ko ga občinstvo sprejme. Že sedaj je v odzivih čutiti veliko pričakovanje, da se Mars postavil. Letos nam sicer nagaja vreme, tako da bomo čakali na primerne razmere za njegov dvig. Vse smo pripravili, a moramo počakati, da se vneseta veter in dež. Morda bo potreben dan zamika, a zato obljubljamo, da bo Mars dan dlje pri nas. Kaže, da bo polovico festivala deževno, a bomo od 15 projektov 14 zagotovo postavili, ki si jih lahko vsi pridejo že pogledati, seveda po urniku. So zelo fascinantni, privlačni, lepi … Imamo ozvezdja, utrinke, komete, ki spremljajo Mars, projekcije, ki so, kot je omenil Jurij, narejene prav za Novo Gorico, zato ni strahu: festival bo. Mars pa bo, če ne prej, za konec tedna gotovo svetil na Bevkovem trgu.”

Sendi: “Obisk nas je v prvi vrsti šokiral. Nismo pričakovali tolikšnega, a je bil najlepše presenečenje. Tak odziv je tudi najboljša pohvala. A v središču, kjer smo glavnino postavili, je veliko barov, trgovin, restavracij in poleg obiskovalcev so zelo lepo festival sprejeli tudi vsi, ki krojijo ekonomsko plat mesta. Podpora okolja je fantastična. Zato bi se najprej zahvalila prav vsem gostincem in trgovcem, ki nam skušajo po svojih močeh pomagati, tudi z premikanjem miz, zapiranjem luči ... Lani je bilo vzdušje tudi v tem pogledu krasno. Bari in restavracije so bili polni, pa četudi je kateri od obiskovalcev samo obsedel s kavo in gledal Luno. Nekega večera sem se tudi jaz le za hip usedla, naročila limonado in se zazrla v Luno. Takrat me je zadelo: Pa saj to je fantastično! Česa takega v Novi Gorici še ni bilo. Tudi lokalna skupnost nam veliko pomaga, tako pisarna EPK kakor Mestna občina. Izkušnje so samo pozitivne. Bi ponovila, kar sem že lani omenila v govoru: ta festival je del projekta EPK in je del vseh nas, ne le nekoga, ki nekaj naredi. Ali določene osebe. Mislim, da lanska edicija ne bi tako uspela, če ne bi prav vsak, ki je bil tam, pripomogel, da smo jo lahko izvedli. Tudi deklica, ki je pobrala izvijač, ki se je odkotalil z lestve ...”

“Vse drži. A še nekaj bi dodala. R.o.R. je uradni del EPK, pri čemer bi predvsem rada poudarila, da smo umetniki, tako goriški kot gostje, zelo veseli tega projekta in ponosni, da je mesto Nova Gorica pridobila za naziv. Trudimo se po vseh svojih močeh narediti vse, da bi prispevali svoj delček k uspehu projekta GO! 2025, ki naj pusti tudi svojo zapuščino. Seveda se srečujemo z raznimi organizacijskimi težavami na dnevni ravni. Razumemo, da je projekt nova in velika reč, ampak pri reševanju sta pomembna dialog in fleksibilnost, tudi sprejemanje kompromisov. Smo pozitivno naravnani in si želimo, da projekt uspe.”

Lanski festival je pritegnil na tisoče ljudi, največje navdušenje pa je požela Luna nad Bevkovim trgom. Facebook