Piranski trg je očaral vse od Čapa, Mastroianija in Cavazze do Halle Berry (FOTO)

PIRAN • V avli Občine Piran, kjer se nahajata izvirnika dveh kipov, ki krasita slikoviti Trg 1. maja, so imenovanje pospremili s slovesnostjo, ki so ji prisostvovali tudi številni znani obrazi iz domačega in čezmejnega filmskega sveta.

Kot je povedal direktor Evropske filmske akademije Matthijs Wouter Knol, so Evropsko filmsko akademijo ustanovili leta 1989, le leto po prvi podelitvi evropskih filmskih nagrad, da bi zaščitili interese evropske filmske umetnosti in industrije. Tedaj ji je predsedoval Ingmar Bergman, od lani pa je predsednica Akademije, kar je predvsem častna funkcija, francoska igralka Juliette Binoche. Od leta 2006 so med Zaklade evropske filmske akademije uvrstili 50 lokacij v 31 državah, med katerimi so že sloviti Vodnjak Trevi v Rimu, ki ga je ovekovečil Fellinijev film La dolce vita, knjigarna Café des Deux Moulins v Parizu, eno od prizorišč filma Amelie, Potemkinove stopnice v Odesi, kjer je Sergei Eisenstein posnel znameniti prizor iz filma Oklepnica Potemkin, in številne druge slikovite kulise, ki so zaznamovale spomin gledalcev in širše filmsko kulturno dediščino.

Kjer si na ulici srečal Mastroianija

Do idej za imenovanje posameznih lokacij se Akademija dokoplje s pomočjo svojih članov in raziskav, pri čemer vedno iščejo med deželami, kjer še niso bili, včasih tudi s pomočjo namigov filmskih institucij posameznih držav. Cilj je, kakor je v Piranu poudaril tudi Knol, da bi na seznam uvrstili čim več prizorišč, ki "imajo simbolni pomen za evropski film, kraje zgodovinske vrednosti, ki jih je treba ohranjati in varovati ne le za ta čas, temveč tudi za prihodnje generacije". Knol je v svojem govoru med drugim poudaril, da je Piran v celoti "popoln filmski set".

Vpis so proslavili s krajšo slovesnostjo, ki sta jo obogatili flavtistka Anamarija Tomac Krečič in harfistka Urška Križnik Zupan.

Foto: Tomaž Primožič/fpa

Aprila so tako razglasili enajst novih filmskih lokacij, uvrščenih na seznam Zakladov evropske filmske kulture, med njimi je tudi prva slovenska, piranski Trg 1. maja. Podžupan občine Piran Christian Poletti je dejal, da so na to uvrstitev ponosni in so je veseli, saj je bil Piran s svojimi trgi, ulicami in vedutami že kulisa številnih filmom, kakršne so posneli František Čap, Tugo Štiglic, Vinči Vogue Anžlovar in drugi. Priznanje pa je tudi zaveza, je dejal, da bodo tudi v prihodnje v Piranu podpirali ustvarjalnost, ki povezuje ljudi, kulture in države, in se trudili utrditi sloves občine, ki spoštuje, ohranja in ustvarja umetnost.

Bojan Labovič, direktor Festivala slovenskega filma, ki prav te dni do nedelje znova domuje v Portorožu, je spomnil, da je bil nekoč Piran zanimiv ne le za domače, temveč tudi za velike evropske filmske produkcije in ustvarjalce. "Nekoč si lahko na v Piranu srečal tudi Marcella Mastroianija, Alido Valli, Sama Peckinpaha, Orsona Wellesa in številne druge. Upam, da je to priznanje prvi korak v smeri, da bo v Piranu spet tako."

Piran aktualen tudi danes

Nataša Bučar, direktorica Slovenskega filmskega centra, pa je poudarila, da jo veseli tudi današnja aktualnost Pirana kot filmskega prizorišča. Spomnila je na tamkajšnje snemanje Netflixove produkcije The Union pred štirimi leti. Takrat sta med drugim v Piranu snemala Halle Berry in Mark Wahlberg, pa čeprav, dodajamo, se ime Piran v filmu ne pojavi. 

Direktor Evropske filmske akademije Matthijs Wouter Knol in piranski podžupan Christian Poletti sta odkrila emblem Zaklad evropske filmske kulture.

Foto: Tomaž Primožič/fpa

Dejala je še, da so s tokratno slovesnostjo praznovali bogato filmsko preteklost, pri čemer si želi, da bi se slovenska filmska ustvarjalnost v prihodnje še bolj razvijala in prebijala v evropski prostor. In obeti so dobri, saj, kot je opozorila, so se letos kar štiri slovenske produkcije uvrstile v izbor za Evropske filmske nagrade.

V avli sta podžupan Poletti in Matthijs Wouter Knol slovesno odkrila tudi emblem Zakladov evropske filmske kulture, ki ga bodo v kratkem postavili na Trgu 1. maja. •