Pihalni orkester je po pestrem letu na dveh koncertih "odprl" Operno hišo

Cerkno nikoli ne bo imelo operne hiše. Sedaj niti kulturne dvorane ne premore. Društvo godbenikov Cerkno pa je na božič in večer pozneje povabilo na Večera v operni hiši. Odigrali so ju, kot pogosto prej, v šolski jedilnici. Publika se je v tesnem prostoru zlila z večnimi opernimi melodijami. Odločitev godbenikov, da praznične koncerte napolnijo z operno glasbo je bila nesporno pogumna, a prava.

Po Abrahamu v čast piščali in smučinam

Orkester je leto prej glasbeno pestro proslavil Abrahama, a tudi letošnje leto je bilo zanj delovno. Z ambasadorjem neandertalčeve piščali Boštjanom Gombačem in dobra tri stoletja starejšim idrijskim orkestrom, so se februarja na otvoritvi poklonili tako piščali kot evropski prestolnici kulture. V znamenju piščali je leto minilo tudi številnim godbenikom.

Predsednica orkestra Alenka Eržen je na repliko piščali prvič zaigrala publiki. Na opernem koncertu pa se je kot flavtistka solistka izkazala v fantaziji na teme iz Verdijeve opere o zapeljivki Carmen.Piščali, ki je prav na Cerkljanskem spočela glasbo, se je v projektu Kerakustika, igranja na glinena zvočila domačinke Katarine Štucin, poklonilo še več članov orkestra z uspešnim mladim dirigentom, akademskim rogistom Urošem Menegattijem na čelu.

Orkester je večkrat zaigral v poklon 80. obletnici edinstvene partizanske smučarske olimpijade, igral na koncertih, gostoval in sam gostil festival godb Pihnfest.

Dobra solista in vrhunska sopranistka

Božični koncert, ki so ga najprej odigrali v sosednji Gorenji vasi, je bil uigran sprehod skozi melodije iz najbolj znanih oper od Figarove svadbe do Traviate, od Mozarta do Verdija in še številnih večnih ob njiju. Čeprav so sebi najbližjo himno in zmagoslavno koračnico, sicer najbolj znani glasbeni prizor iz Verdijeve Aide, našli samo v tej operi, niso imeli težav s preigravanjem pestrega nabora pihalnemu orkestru ležečih melodij.

S trobento v variacijah iz Belinijeve Norme in z rogom iz dela Binačkove Nessun dorma sta se izkazala Vanč Florjančič in Gregor Selak. Dobesedno očarala je solistka, sicer tudi pianistka Katarina Menegatti. Godbeniki so lahkotno zvenečo pevko pospremili v delčku najbolj slavne ljubezenske zgodbe vseh časov Romeo in Julija, skladatelja Gounoda, v ariji Naj jokam iz Händlovega Rinalda in v daleč najbolj popularni napitnici Brindisi v Verdijevi uspešnici Traviata. Skupaj z orkestrom je kakopak navdušila tudi v priploskanih dodatkih publike v "operni" hiši.