Perturbator: Gospodar pentagramov in razgaljenih zadnjic

Večer je uvedel James Lollar alias GosT. Ameriški producent je ponudil pravzaprav vse značilnosti svoje glasbene govorice. Nepopustljivo agresijo, stalno prehajanje med zvočnimi plastmi in izrazito telesno intenzivnost. Kot hudič požrešni dvojec - Lollar in basist - je postregel s silovitim napadom, ki je kljub korektni izvedbi deloval enolično. Nenehen zvočni napad in precej predvidljiv način dvigovanja napetosti pač delata svoje. Kak žanrski ovinek - na primer sijajna skladba Sigil z albuma Possessor - bi res prišel prav. Malo manj mlateža in več atmosfere. Kljub temu so Possessor, Leviathan in Obituary zveneli izvrstno. GosT je vsekakor sila, ki jo velja doživeti vsaj enkrat.

Nordijska magija

Zanimivo bi bilo, če bi program nekoliko pretresli. Kaelan Mikla pred GosT. Ne zaradi kakovosti, temveč zaradi energije. Glasba, s katero so postregle Islandke - gre za nekakšno mešanico post punka in darkwavea - zahteva drugačen prostor. Bolj intimen, bolj tesen.

A to so nianse. Kaelan Mikla v Šiški niso razočarale, niti slučajno. Šov je bil hkrati plesljiv in krhek, sanjav in dramatičen. Zvok bi lahko bil za odtenek glasnejši, sicer pa: Sólstöður, Kalt, Andvaka, Draumadis - vse skladbe izvedene z občutkom, precizno in tistim hipnotičnim podtonom, kot ga premorejo samo one. Markantna Laufey Soffía je spet naredila svoje. Gledališko, intenzivno, nerodno-vabljivo. Publika je to tudi nagradila. Preprosto fantastično.

Hladno, vznemirljivo in razigrano

Potem pa dolga pavza in - Perturbator, gospodar pentagramov in razgaljenih zadnjic, ki običajno krasijo naslovnice njegovih albumov. Teh tokrat (na žalost nekaterih) ni bilo na spregled. Ko pa pride do koncerta, no, tu ni kaj filozofirati. James Kent in njegov bobnar sta oder preprosto raztrgala. Zvok na mestu, luči na milimeter natančne, občutek veličastnosti, ki te udari po tilniku. Brutalen udarec od začetka do konca. Setlista je ponudila Kentove najmočnejše kompozicije, med njimi Humans Are Such Easy Prey, Future Club, Neo Tokyo in Messalina, Messalina, ki so sprožile val plesne energije v dvorani; ponekod celo moshanje. Vokalni vložki gostujočih glasbenikov iz albumskih različic (denimo Christopherja Rigga iz legendarnih Ulver) so bili predvajani digitalno, kar je dodalo pridih sterilnosti, a ni omajalo celotne podobe.

Perturbator je v živo najboljši. Ta večer je to samo potrdil. Talent, bobnar in v piko dodelane luči - recept za elektronski presežek. Eden najboljših koncertov leta, brez olepševanja. Šiška lepo polna, razgreta in, kakopak, navdušena. James Kent ostaja nesporni kralj synthwavea - hladnega, vznemirljivega, razigranega. •