Paul Valery in prostor Mediterana: Velika vrnitev racionalnega romantika
"Če je jaz zoprn, potem je stavek 'ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe' okrutno ironičen," je krščanski nauk nekoč pikro ironiziral francoski literat Paul Valery, čigar 80. obletnico smrti obeležujemo prav letos. Veliko je znanega o Valeryju, ne pa tudi to, da je njegova babica Giovanna Anna Maria na svet prijokala leta 1800 v Kopru. V tamkajšnjem pokrajinskem muzeju si je mogoče do 15. januarja ogledati razstavo o Koprčankinem vnuku, sicer enem pomembnejših francoskih pesnikov, filozofov in esejistov.
KOPER • Valery se tako simbolno vrača v kraj svojih prednikov, v Istro, ki je stoletja povezovala ljudstva in kulture. Razstava v Slovenijo prvič prinaša več kot 50 eksponatov iz zbirke muzeja v Setu, med njimi tudi nekatera pesnikova likovna dela, ki pričajo o njegovi večplastni ustvarjalnosti. Prav Valeryjeva likovna dela so tista, ki so bila doslej na nek način neslišna. Njegovi akvareli so ždeli v senci poezije in literarne teorije. A ne več. Obiskovalci koprskega muzeja si odslej lahko ogledajo bogat nabor Valeryjevih del.
"Ob pripravi razstave me je večkrat obšla misel, kako je Valery, kljub svoji strogi intelektualni disciplini, znal ohraniti občutljivost za neizrekljivo in kako se je s strastjo predajal svetu, ki ga je obkrožal," je odprtje razstave pospremila kuratorka Meliha Fajić. "Od samotnih jutranjih pisanj do modernih konverzacij v salonih, kjer so mu bili kos le redki." In kako prav je imela, ta mlada kuratorka. Razumeti Valeryja je izziv. Z lahkoto pa lahko trdimo, da ga je Fajić razumela. Ekipa, ki si jo je izbrala, prav tako.
Zbrane je po razstavi popeljala frankofilka in predsednica KD Peter Martinc Neva Zajc.
Foto: Tomaž Primožič/fpaPaul Valery, sicer sin Korzičana in Italijanke, je v osrčje svojega življenja postavljal Sredozemlje. Lovke njegove družine segajo od Kopra, Trsta in Genove do Seta, kjer se je rodil, in tja do Pariza, kjer je deloval kot eden najvplivnejših intelektualcev svoje dobe. Bil je član Francoske akademije, dejaven v Društvu narodov in je že za časa svojega življenja veljal za klasika evropske misli. Ko je leta 1945 umrl, mu je general Charles de Gaulle namenil državni pogreb, kar med pesniki velja za redko čast.
Za Nobelovo nagrado so ga predlagali kar dvanajstkrat
Vendar Valery ni bil le pesnik simbolizma, temveč tudi izjemen teoretik. Bil je tako rekoč utemeljitelj sodobne literarne teorije. V znamenitih Zvezkih (Cahiers) je vsak dan razmišljal o jeziku, umetnosti, znanosti in človekovem odnosu do sveta. V Zvezkih najdemo vse, od aforizmov do matematičnih formul in filozofskih premislekov. Poezija je bila zanj oblika mišljenja. "Izvajanje pesmi je sama pesem. Zunaj izvajanja so to le še nerazložljivi izdelki," je zapisal in tako premostil mejo med umetnostjo in znanostjo.
Na odprtju razstave se je mudil tudi Boris A. Novak (na fotografiji prvi z desne, ob Camille Bertrand-Hardy, direktorici Muzeja Paul Valery), edini prevajalec Valeryjeve poezije v slovenščino.
Foto: Tomaz Primozic/fpaČetudi je bil kar dvanajstkrat predlagan za Nobelovo nagrado, ga v slovenščini dolgo nismo brali. Šele v 90. letih prejšnjega stoletja je izšel izbor njegove poezije v prevodu Borisa A. Novaka, kasneje pa še zbirka esejev o poeziji v prevodu Varje Balžalorsky Antić in fragmentirani zapisi Kot tak v prevodu Suzane Koncut in Varje Balžalorsky Antić. O mislecu z istrskimi koreninami se je med drugim razpisal tudi koprski zgodovinar Salvator Žitko v delu Paul Valéry: njegov koprsko-tržaški rod in odnos do evropskega duha v času med svetovnima vojnama. Šele ti prevodi in dela so slovenskim bralcem odprli pogled v Valeryjev miselni svet med racionalizmom in liriko, lahko bi rekli tudi med Descartesom in Mallarmejem.
Prisotne je nagovorila tudi kuratorka razstave Meliha Fajić.
Foto: Tomaz Primozic/fpaNjegovo ustvarjanje pa ne razkriva le intimne plati, temveč tudi razumevanje sveta, ki se spreminja z razvojem tehnike in družbe. "Poezija je neuporabna," je zapisal, "a prav zato najvišja oblika ustvarjanja - ker spreminja nas same."
Muzi je napisal prek tisoč pisem in 200 pesmi
V Valeryjevem delu se namreč nenehno prepletata lucidna intelektualna ostrina in občutek za lepoto. Bil je strasten raziskovalec jezika in mišljenja, hkrati pa romantik duha, ki je v umetnosti videl pot do notranje harmonije. V njegovem življenju so imele pomembno vlogo ženske. Tako njegova mati Fanny Grassy, hči Agathe Valéry, kot žena Jeannie Gobillard, ki je za časa svojega življenja prejela prek tisoč Valeryjevih pisem in 200 pesmi.
Pomemben del razstave je tudi izjemno bogata korespondenca. Na ogled so tako številna pisma, med drugim tudi pismo, ki ga je Agathe Valery poslala Borisu A. Novaku. Nekoč je namreč po naključju vanj treščila v Parizu.
"Valery je imel v mladih letih name izjemen vpliv," priznava Boris A. Novak. "Sledil sem mu tako v kombinaciji svežega pesniškega jezika, kombinatorike besed in rabe klasičnih oblik."
Novak je ustvarjal, kot vemo, mnogo. A tudi on je doživel krč, je iskreno priznal ob odprtju razstave. Ko ni mogel več pisati svojih pesmi, je prevajal Valeryjeve, pravi. "Lepota Valeryjevega jezika mi je čustveno izjemno pomagala, da sem ohranil neko ravnotežje."
Pogled na skupne korenine
Največja čarobnost je v tem, da je razstava postavljena prav v Kopru. "Mediteran, ki po njegovih besedah 'sije kot misel', je bil zanj ogledalo in muza," pravi kustosinja Fajić. "Navdihoval je njegove verze, tako kot danes obliva naše obale - isto morje sanj, potovanj in dialogov med kulturami, kjer vsak val nosi poezijo brez meja."
Razstava, ki jo je Pokrajinski muzej Koper odprl v sodelovanju z Muzejem Paul Valery iz Seta, Kulturnim društvom Peter Martinc in ob podpori Ministrstva za kulturo in Mestne občine Koper, ima za mesto poseben pomen. Predvsem iz razloga, ker Francija v mednarodnem prostoru zelo nerada posoja zgodovinske artefakte, tako predsednica društva Peter Martinc Neva Zajc. "Da lahko gostimo tako razstavo v našem mestu, si moramo šteti v veliko čast," še poudarja Zajc.
Ob obletnici smrti velikana francoske poezije se Koper ne spominja le njegove umetniške zapuščine, temveč tudi svoje vloge v sredozemski kulturni zgodbi. Razstava odpira pogled na skupne korenine in sorodne ustvarjalne tokove, ki so v minulih stoletjih povezali številne obale in jezike.
Razstava ponuja odgovore na številna vprašanja, eno pa gotovo še ostaja odprto. Bo Mestna občina Koper prisluhnila pobudi KD Peter Martinc ter Krajevne skupnosti Koper center in vendarle poimenovala eno imed koprskih ulic po Paulu Valeryju? •