Pahorjev poziv k enotnosti
V koprski knjigarni Dom knjige so predstavili novo knjižno delo staroste slovenskih pisateljev Borisa Pahorja, ki bo v nedeljo praznoval že 105. rojstni dan. S knjižico z naslovom Brez sodelovanja Edvarda Kocbeka ne bi bilo Osvobodilne fronte, ki je izšla pri Cankarjevi založbi, se slavljenec želi pokloniti svojemu iskrenemu prijatelju in vzorniku Edvardu Kocbeku, ki je bil, kot je poudaril Pahor, “rešitelj osvobodilnega boja slovenskega naroda” in pravi videc, saj je “že vnaprej videl, da mora Slovenija postati del evropske zgodovine”.
KOPER > “Bilo bi nenavadno, če Boris Pahor svojega rojstnega dne ne bi obeležil z izidom novega knjižnega dela. Vselej se loteva tem, ki zadevajo vse nas, ki so aktualne in boleče. Letos je želel izdati knjižico o svojem prijatelju in vzorniku Edvardu Kocbeku,” je v nabito polni knjigarni Dom knjige uvodoma poudaril urednik Zdravko Duša, ki je poleg slavljenca k omizju povabil še soavtorja knjižice, dobra poznavalca Edvarda Kocbeka dr. Mihaela Glavana in Petra Kovačiča Peršina.
Rešitelj slovenskega osvobodilnega boja
Boris Pahor se je za svoj 105. rojstni dan želel oddolžiti spominu na prijatelja in vzornika Edvarda Kocbeka (1904-1981), ker se, kot poudarja, “spet sprevrača njegov zgodovinski pomen, zanika njegova veličina in ponižuje njegova osebnost”.
“Knjigo sem napisal zato, da bi se o Edvardu Kocbeku začelo govoriti bolj spodobno,” je na srečanju v Kopru poudaril Pahor. Prav Kocbeku gre namreč po njegovih besedah zasluga, da smo se Slovenci med drugo svetovno vojno združili v osvobodilnem boju, da je bila Osvobodilna fronta pluralistična in da so jo zato priznale tudi zavezniške sile. “Kocbek je bil v tem pomenu rešitelj osvobodilnega boja slovenskega naroda, ne samo Osvobodilne fronte - ta izraz, ki je tudi v naslovu knjižice, je hotel uporabiti komunizem -, ampak celotnega slovenskega narodnega odpora,” je poudaril Pahor. “Rekel je: jaz bom šel s svojimi krščanskimi socialisti v OF in bodo ljudje šli za mano, s tem bo organizacija pridobila na številčnosti. Komunisti pa so s tem, ko so se jim pridružili še Kocbekovi krščanski socialisti, lahko prepričali ostale, da gre za pluralistično organizacijo,” je pojasnil Pahor. In čeprav se Kocbek ni v vsem strinjal z načinom delovanja OF, si je v prvi vrsti prizadeval za enotnost organizacije, saj je - tako Pahor - vedel, da bi njegov odhod ogrozil članstvo, brez enotnosti pa ne bi bilo učinkovitega odpora.
“Bodimo enotni!”
“Kocbek je bil videc, saj je že vnaprej videl, da mora Slovenija postati del evropske zgodovine. Vendar naj bi bilo po njegovem mnenju to težko doseči, ker smo majhni in zato za velike evropske države ne najbolj pomembni,” je še poudaril Pahor. Kot je še dodal, je v knjigi želel razkriti, kaj se je v preteklosti zares dogajalo, kako je v tistem času nastopala Cerkev in kako je prišlo do razklanosti Slovencev v povojnem in sedanjem času. Tudi na račun današnje Cerkve Pahor ne skriva ogorčenja: “Jezus je imel sandale, sedel je z ribiči, oni pa so naredili celo konstrukcijo tam zgoraj, ki nima nič opraviti s skromnostjo in preprostostjo.”
Zaskrbljen je nad usodo našega naroda. “Danes moramo priti do tega: če želimo rešiti to našo malo državo pred interesi velikih, moramo najti toliko modrosti, da uvidimo, da se nobena država ne rešuje brez enotnosti. Vsak moder Slovenec bi danes moral reči: bodimo enotni, združimo se, rešimo svojo državo. Ali tako ali pa gremo 'fuč',” je opozoril Pahor.
Zaveza narodu
“To 'lomljenje spomina', ki nam ga v svojem novem delu podaja Boris Pahor, je bistveno za razumevanje slovenskega naroda in njegove zgodovine,” je poudaril Peter Kovačič Peršin. “Pahorjevo in Kocbekovo 'prijateljsko lomljenje slovenskega kruha', kot je Pahor označil njuno prijateljsko sodelovanje, nas zavezuje, da moramo našo državo graditi na načelih demokracije in socialne svobode. Kajti, kot pravi Pahor: brez zavezanosti demokraciji in svobodi, tudi socialni svobodi, ni prihodnosti za slovenski narod.”
