Ostali so samo še slikarji
Ljubiteljski likovni ustvarjalci iz idrijskega društva Cinober so se na 18. bienalni razstavi predstavili s 57 slikami, prvič brez kiparjev in njihovih stvaritev. Nedavno se je poslovil zadnji odmevni ljubiteljski kipar Stane Šavelj, ki mu je Cinober pregledno razstavo tudi posvetil.
IDRIJA > Minuli petek je galerija Magazin odprla vrata 18. pregledu dveletne ustvarjalnosti članov društva likovnih ljubiteljev Cinober. Predstavlja se jih 20 s 57 slikami v najrazličnejših tehnikah, od prevladujočega akrila do značilnih čipk.
Pesnica Ana Balantič je edina, ki se umetniško izraža s prefinjeno čipko. Silvij Bajc je ostal zvest mozaiku, s katerim se je tokrat predstavil tudi Vojko Rejc. Predsednik društva Nande Rupnik je zadnja leta v akrilu bolj barvit, a zvest kruhu in vsem idrijskim značilnostim, ki ga dajejo. Idrijske vedute še vedno privlačijo starosti likovnih ljubiteljev, Ludvika Modrijana in Vanjo Leskovec. Tudi Petra Gliho,ki je med idrijske poglede pogumno vpel akta. Akt je pritegnil tudi Blaženko Miholič, ki z Danico Rojc pripada vse bolj prepoznavni skupini cerkljanskih likovnih ljubiteljev.
S prijaznimi zgodbami o ljudeh je vse bolj prepoznavna tudi Vera Kostanjšek. Danilo Jereb je presenetil z abstraktnim pogledom na razburkane valove, nevihtno morje pa je pritegnilo tudi Matejo Kogej. Mlada Mojca Jeram je gledalca popeljala po svetu.
S šopki cvetja je pomlad priklicala Anica Makuc, s cvetnimi tihožitji pa tudi Draga Poljanšek,Slavica Uršič in Zdravka Razpet. Njena slika Prebujenje priča o napredku na slikarski poti. Ta velja za vse sodelujoče, zelo različne avtorje s skupno ljubeznijo do ustvarjanja.
Ob strani je Marko Pavšič na svojstven način razmišljal o rojstvu in smrti. V osredju razstave pa se razpenja nekoliko zlovešč divji petelin obetavne mlade slikarke Urške Jurič. Daje temen ton barvitim likovnim pogledom.
“Tokrat nimamo običajnega glasbenega uvoda. Prvič se predstavljamo brez kiparjev. Vsi so se od nas poslovili. Nedavno je v večnost odšel Stane Šavelj, ki mu posvečamo to razstavo,” je likovni bienale odprl Rupnik.
Spomnil se je vseh šestih kiparjev, ki so ob likovni sekciji dajali ton Cinobru, a so drug za drugim odšli. Aprila so z razstavo predstavili Mira Koca, vsestranskega, predlani umrlega umetnika, pedantnega kiparja, javnosti znanega predvsem kot arhitekta. “Umetnost je Koca osrečevala, a se nikoli ni želel predstaviti v javnosti. Podobno velja za kiparja Šavlja. Leta 2009, ob najini 60-letnici, sem ga s težavo pregovoril k predstavitvi. Pristal je samo na skupno razstavno predstavitev z mano. To je bila, žal, edina njegova velika razstava,” je povedal Rupnik.
Šavlja je predstavil kot odličnega kiparja, samouka, ki se je vztrajno izpopolnjeval in v svojih delih strmel k perfekciji. V lesu je ustvarjal vse mogoče, proslavili pa so ga torzi. Najprej prefinjeni, senzibilni ženski, pozneje pa tudi bolj grobi moški.
Z njimi je bogatil vse bienalne predstavitve Cinobra. Nazadnje se je s torzi predstavil pred letom dni, ob gostovanju znamenitega hrvaškega književnika Luke Paljetka v Idriji.
