Opera na Trgu Evrope: Darilo Karlu X. postalo darilo prestolnici kulture
Minuli četrtek se je na Trgu Evrope zgodil prav poseben spektakel. Rossinijeva lahkotna glasbena daritev je spet postala sveže umetniško delo v času in prostoru. Odrski in glasbeni izvajalci ter ustvarjalci z obeh strani meje so z združenimi močmi preprosto vizijo velikega skladatelja povzdignili na višjo raven in poudarili prikrito globino te na videz nedolžne komične opere.
NOVA GORICA, GORICA > Tako rekoč vsako obliko uprizoritvene umetnosti globoko zaznamuje to, kakšnemu prostoru je v osnovi namenjena. To še posebej drži v primeru opere 18. in 19. stoletja, ki je globoko zasidrana v velikih koncertnih dvoranah. Ravno iz tega razloga je produkcijsko ekipo projekta, ki se je odvil minuli teden na Trgu Evrope med obema Goricama, čakal še posebej težak izziv.
Na srečo pa umetniki nepredvidljivosti tega prostora niso dojemali kot oviro, temveč kot priložnost za kreativne rešitve. Pomemben del scenografije je tako predstavljala tudi stavba železniške postaje, ki je služila kot neke vrste sekundarni oder, namenjen motivu povzdigovanja pomena umetnosti iz katerega smo lahko prisluhnili čudovitim arijam ob spremljavi harfe.
Premišljena in duhovita scenografija
Glavni scenski element na primarnem odru so predstavljala premična kovinska stopnišča, ki so jih pevci premikali v različne formacije. Tej nadvse duhoviti prispodobi za povzpetništvo je scenograf Wolfgang von Zoubek dodal še dva stranska odra na katera sta bila umeščena dva plitka bazena. V njih smo lahko videli, kako se sproščajo služinčad in liki iz višjih slojev, kar je služilo kot opomin na preprostost in željo po zabavi, ki druži vse ljudi - na glede na njihovo mesto v družbi.
Potovanje v Reims je tipičen belcantističen izdelek. V njem se v ravno pravšnji meri prepletajo spevne melodije, duhovita orkestracija in jasna struktura. Vse od naštetega je izvrstno vzpostavil Orkester SNG opera in balet Ljubljana po vodstvom Marka Hribernika. Parodije različnih himen nacionalnih držav v drugi polovici opere pa služijo kot dober primer nadvse sočne satire, ki smo ji lahko priča v tem glasbenem delu. To absurdnost so še toliko bolj poudarili baročno obarvani postmodernistični kostumi Sandre Dekanić.
Bi se Rossini strinjal s sodobno interpretacijo?
Potovanje v Reims je sicer nastalo po naročilu francoskega dvora - vendar v nasprotju z francoskimi baročnimi operami, na katere se Rossini v Potovanju v Reims slogovno naslanja z uporabo čembala in ki so za svojo snov v glavnem uporabljale antične mite - to odrsko delo ni namenjeno kultu vladarja, temveč smehu povabljenih na spektakel.
Rossinijevi ideji dodatno tematsko težo daje odločitev režiserja Marina Blaževića, da v odrsko dogajanje zelo aktivno vključi tudi scenske tehnike. S tem je dodatno vzpostavil človečnost skozi iskanje zadovoljstva kot glavno rdečo nit celotne odrske postavitve. Težko je reči ali bi se Rossini strinjal s to interpretacijo. Bi ga pa zagotovo veselilo prijetno vzdušje, ki ga je njegova hudomušna stvaritev prinesla v Evropsko prestolnico kulture leta 2025.
