Oktet Aljaž in Rudi Bučar: Svet ni majhen, Istra je velika

Ob petnajsti obletnici delovanja Oktet Aljaž predstavlja svoj najbolj oseben projekt doslej - album Te, u Istre, ki je nastal v sodelovanju z istrskim trubadurjem Rudijem Bučarjem. Nova plošča, posvečena pesniku Alojzu Kocjančiču, v sebi združuje priredbe tradicionalnih istrskih napevov in povsem nove skladbe, napisane prav za ta glasbeni spoj. V ospredju je dediščina, ki jo v prepoznavnem moškem zborovskem zvenu oživlja pevski oktet, s subtilnim humorjem, surovostjo in toplino Istre, kot jo čutijo in pojejo današnji njeni sinovi. Vsi isti - a vsak s svojo noto.

SVETI ANTON > Kako zveni Istra? Kot bi nekdo zgrabil tvoj glas, ga pregriznil in nato nežno pobožal. Nekaj je v tem grlenem petju, v tej “fovš” uglasitvi, ki v resnici ni ne fovšija ne zven sosedovega motorja, temveč temelji na prastari lestvici iz časa, ko niso poznali temperirane uglasitve, le uho in srce. Tako pravijo fantje iz Okteta Aljaž, ko govorijo o novem albumu Te, u Istre, nastalem v sodelovanju z Rudijem Bučarjem, kantavtorskim glasnikom podčrnokalskih krajev.

“Pojemo, kot so peli nekoč. Malo bolj grleno. Istra je velikokrat tudi malo pikantna, kar se tiče besedil,” svoj novi izdelek opisujejo Matej Lazar, Fabjo Tuljak, David Mittendorfer, Goran Markučič, Maks Bembič, Janko Rušt in Matjaž Kljun.

Rudi Bučar

glasbenik

“V Istri smo vsi isti. Ko greš čez mejo, hitro slišiš, da skoraj enako 'ćakulajo' … zato pridevniki kot slovenska, italijanska, hrvaška ne morejo izničiti naših podobnosti. Svet ni majhen, Istra je velika.”

Do sodelovanja je prišlo skoraj po naključju, kot večina stvari v Istri. Rudi Bučar je “Aljaže” spoznal že leta 2016, ko so prvič sodelovali na Sozvočenjih, vsakoletnem projektu JSKD. A odločilen klic je prišel šele lani: “Matjaž Kljun me je poklical in vprašal, če bi naredil zborovsko priredbo moje skladbe Ti. Najprej sem rekel ‘ne’, ker sem malce zadržan do popa v zborovskih sestavih. Ampak sem rekel - napišem vam nekaj po moje. In sem. V petih nočeh. Nasmejanih in prejokanih,” se spominja Bučar.

Kdo je lulal v Rižano?

Tako se je rodil Te, u Istre. Zvočno razgiban, a v duši pristen poklon pokrajini in njenim ljudem. “Novost je to, da smo te istrske stvari naredili skupaj z Rudijem,” razlaga Lazar. In čeprav se Aljaži držijo tradicionalnega, se ne bojijo sprememb. Tako kot Alojz Kocjančič, ki je ves čas nihal med ohranjanjem dediščino in uvajanjem novosti.

Album so snemali, kot se za Istrane spodobi - na izviru reke Rižane, v cerkvici tik ob vodi. “Ambient je bil čaroben, voda pa ni bila moteča - prej nasprotno. Dodala je nekaj naravnega. Smo pa hodili zelo pogosto lulat - a ne v Rižano,” v svojem značilnem slogu doda Bučar.

Ena od ključnih pesmi na albumu je naslovna Te, u Istre, za katero je besedilo prispeval Maks Bembič v sodelovanju z Bučarjem. Kakšen izziv je zanj predstavljalo pisanje v dialektu? “Prihajam iz Dekanov, kjer govorimo 'pesjanščino'. Ta je nekoliko mehkejša in ne povzame v popolnosti te istrske trdnosti. Zato je Rudi dodal svojo ištrijanščino, nastal je nek miš-maš vsega,” razloži Bembič.

A četudi so jeziki in naglasi različni, je sporočilo jasno: “V Istri smo vsi isti. Ko greš čez mejo hitro slišiš, da skoraj enako 'ćakulajo' … zato pridevniki kot slovenska, italijanska, hrvaška ne morejo izničiti podobnosti. Svet ni majhen, Istra je velika,” zaključi Bučar.

Zborovstvo v Istri ni nič novega

In res - ob poslušanju tega albuma, ni pomembno, od kod si. Istra te objame z robatim poljubom. Njena glasba ni samo lokalna eksotika, temveč tudi univerzalna pesem o ljubezni do zemlje, do korenin, do petja.

Čeprav danes otroci raje “scrollajo” po TikToku kot pojejo, ostaja zborovsko petje živo: “Lepo bi bilo, da bi otroke že zgodaj vključili v zborovstvo. Da se začnejo zavedati, kaj imamo v Istri,” pa sklene Lazar.

Zborovstvo je bilo v Istri že od nekdaj prisotno. In bo tudi ostalo, ne le dokler bodo peli Aljaži, temveč dokler bo kdorkoli v Rižano - ne le lulal - ampak polagal srce.

---