Odmerki ranljivosti za družbo apatije
Letošnji Beletrinin Festival literature sveta Fabula, ki bo do 15. aprila preizpraševal človeško in družbeno ranljivost ter si prizadeval za politiko vključevanja, bo jutri v Cankarjevem domu odprl ruski pisatelj Sergej Lebedjev, velik nasprotnik Putinovega režima.
LJUBLJANA > Festival, ki bo tokrat vabil v živo pod sloganom Krhki (ne)močni svet, bo k nam znova privedel tako uveljavljene kot perspektivne avtorje in avtorice. V primeru izrednih okoliščin, ki bi onemogočile dogodke v živo, pa so pripravljeni na selitev na splet. V vsakem primeru pa bodo po vseh dogodkih na voljo posnetki, pravi umetniški vodja Fabule Aljaž Koprivnikar.Verjame, da se z digitalizacijo Fabulo približuje ranljivim skupinam, ki jim je dostop do dogodkov med pandemijo ali tudi sicer onemogočen.
Sergej Lebedjev, “močan glas ruske opozicije”, kot ga je opisal programski direktor Beletrine Aleš Šteger, bo predvidoma festival odprl v živo, če pa to ne bo mogoče, se bo oglasil po videokonferenci. Lebedjeva, ki sicer živi v Berlinu, bomo v slovenščini spoznali z romanesknim prvencem Dežela pozabe v prevoduSare Špelec. V nedavnem intervjuju za britanski The Guardian ob izidu angleškega prevoda njegovega zadnjega romana Debutant (v angleščini Untraceable), je med drugim dejal, da zanj sodobno rusko literaturo trenutno predstavljajo nenapisane knjige, saj vidi jasno vrzel, že ob dejstvu, da je bila o vojni v Čečeniji napisana zgolj ena knjiga. “Pisatelji pa imajo moralno in ustvarjalno odgovornost, da reflektirajo resničnost,” je podaril Lebedjev.
Udeležba francoskega avtorja Didierja Eribona trenutno še visi v zraku zaradi zdravstvenih zapletov, vendar so organizatorji optimistični. Napovedano predavanje francoskega filozofa je del sklopa Fabula v teoriji, kjer mu družbo dela nigerijska avtorica in feministična aktivistka Chimamanda Ngozi Adichie. Njeno predavanje, ki bo v živo, so prestavili na konec aprila.
Od zvezd do perspektivnih peres
Na Fabulinih literarnih večerih bo še več gostov. Švicarska pisateljica Zora del Buono bo predstavila svoj roman Maršalinja, družinsko sago, ki se med drugim dogaja tudi na slovenskih tleh, od koder avtorica delno izvira. Nizozemski nebinarni avtor Marieke Lucas Rijneveld, prejemnik nagrade mednarodni booker leta 2020, bo spregovoril o svojem prvencu Nelagodje večera, japonska avtorica Mieko Kawakami pa bo predstavila roman Vsa moja poletja, ki jo je izstrelil med svetovne zvezde. Literarni večer s hrvaško pisateljico Ivano Šojat pa bo bralcem približal njen roman Unterstadt, ki na Hrvaškem velja za kultno delo.
Fabula Hub, platforma za uveljavljanje perspektivnih imen, bo medtem v ospredje postavila hrvaški mladi talent, avtorja Dina Pešuta, ki bo predstavil roman Očetov sinko. Slovensko občinstvo bo Pešuta lahko spoznalo tudi v Mini teatru, kjer bodo uprizorili njegovo igro Granatiranje. Fabula pred Fabulo je v začetku februarja gostila pogovor z bosanskim avtorjem Dževadom Karahasanom, predvidoma v drugi polovici aprila pa bo sledila Fabula po Fabuli, ki bo s slovenskima avtoricama Brino Svit in Majo Haderlap zaokrožila festival z razmislekom o slovenski večjezični literaturi.
“Letošnja Fabula še vedno označuje tranzicijo,” pravi Aljaž Koprivnikar ter dodaja, da njen program predstavlja nadgradnjo vsebin iz prejšnjega leta, ko je skupaj s Katjo Šifkovič, izvršno producentko festivala, prevzel vodenje festivala ter začrtal nove smernice. “Letos se znova soočamo z relevantnimi vprašanji, medtem ko v Evropi divja vojna, pandemija še vedno odzvanja, preteče pa so tudi druge krize, vključno z ekološko,” pravi. Letošnji avtorji in avtorice se v svojih delih soočajo z vprašanjem, “koliko ranljivosti si še dovolimo v družbi apatičnosti”.
Festival temelji tudi na sodelovanju z drugimi založbami in ustanovami ali organizacijami, kot so gledališča, AGRFT in revija Razpotja. V sodelovanju z založbo UMco je tako Beletrina izdala Zapiske o žalovanju Chimamande Ngozi Adichie in skupaj z založbo *cf bo izšlo delo Didierja Eribona Vrnitev v Reims. Spremljevalni program bo med drugim vključeval delavnice, razstave in igralske interpretacije. S pomočjo Fabulininega izbora bo festival dosegel tudi druga mesta, še tekom festivala pa bo zaživel projekt “poslušalnega fotelja” v upokojenskih domovih, ki bo starejšim omogočil prostor za poslušanje zvočnih knjig. Na festival pa bo opozarjala tudi zvočna instalacija Glasovi Fabule, ki bo skoraj do konca marca na voljo na vrtu Društva slovenskih pisateljev.
