O usodi knjige brez javne razprave

LJUBLJANA > Leta 2014 sprejet zakon narekuje, da založnik določi ceno knjige, ta pa zatem šest mesecev ostane enaka na vseh prodajnih mestih. “Pred sprejetjem tega zakona smo se veliko pogovarjali in tehtali, ali je dober ali ne,” se spominja Ingrid Celestina, predsednica Društva slovenskih knjigotržcev ter direktorica koprske knjigarne in založbe Libris. “Na koncu je prevladala ocena, da zakon izenačuje vse prodajne poti in ni dobrodošel samo za majhne knjigarne, ampak za vse. Podprla ga je večina založnikov in zdaj njegovi ukinitvi nasprotuje celo Mladinska knjiga z največjo mrežo knjigarn. Po njegovi zaslugi si nismo skakali v zelje, posamezno knjigo smo pol leta vsi prodajali po enaki ceni, kar je pošteno in še posebej dobrodošlo za knjigarne, kakršna je naša, ki je majhna, v njej pa prodajamo knjige vseh mogočih založb.”

Predlogi opozicije zavrnjeni

Kot je opozorila tudi direktorica Javne agencije za knjigo Renata Zamida, je vlada ukinitev zakona skrila v sveženj protikoronskih ukrepov, brez kakršnekoli predhodne analize, ki bi odločitev utemeljevala, posvetovanj z založniško in knjigotrško panogo in niti z agencijo, ki je zakon izvajala ter zbirala vse podatke o novih izidih in njihovih cenah.

Ingrid Celestina

predsednica Društva slovenskih knjigotržcev

“Zakon izenačuje vse prodajne poti in ni dobrodošel samo za majhne knjigarne, ampak za vse. Podprla ga je večina založnikov in zdaj njegovi ukinitvi nasprotuje celo Mladinska knjiga z največjo mrežo knjigarn.”

Kakšen učinek je izvajanje zakona od njegove uveljavitve leta 2014 imelo, je nemogoče oceniti, saj nikoli ni bilo analize, ki naj bi jo po zakonski določbi opravilo ministrstvo za kulturo. Zakon smo, podobno kot v drugih državah, uvedli z namenom zaščite predvsem zidanih knjigarn pred prekomernimi, diskontnimi popusti drugih trgovcev - tudi spletnih.

Predlog petega protikoronskega zakona so obravnavali tudi na petkovi nujni seji državnozborskega odbora za kulturo. Opozicijske stranke so predlagale tri amandmaje, ki pa niso bili sprejeti: prvi je predvideval črtanje člena, ki ukinja zakon o enotni ceni knjige, drugi se je nanašal na temeljni mesečni dohodek, pri katerem bi bilo potrebno upoštevati, da ministrstvo ne plačuje prispevkov vsem samozaposlenim v kulturi, s tretjim pa so predlagali uvedbo kulturnega bona v vrednosti 50 evrov.

Državna sekretarka na ministrstvu za kulturo Ignacija Fridl Jarc je uvodoma opozorila, da so bili odzivi v javni obravnavi pred sprejetjem zakona o enotni ceni knjige leta 2014 različni. Knjigotržci so ga podprli in tudi večina založnikov, štirje pa so mu izrazito nasprotovali. Več pripomb na zakon je podala tudi Agencija o varstvu konkurence. V letih zatem so bile različnim ministrom večkrat predstavljene pobude založnikov, a se ni zgodilo nič. Nazadnje pa je ministrstvo 17. maja prejelo pobudo več malih založnikov, naj v teh kritičnih razmerah zakon ukine. Na podlagi omenjenega apela in pregleda obstoječe dokumentacije se je ministrstvo nato odločilo, da založnikom omogoči svobodno oblikovanje cen knjige ter predlagalo vključitev člena o prenehanju veljavnosti tega zakona v peti protikoronski zakon, je povedala sekretarka.

Samozaposleni v slabšem položaju

Med vabljenimi gosti je glavni urednik Mladinske knjige Bojan Švigelj poudaril, da jih je predvsem presenetilo, ker o prenehanju veljavnosti zakona ni bilo razprave, velik del založništva s tem sploh ni bil seznanjen. Apeliral je, da bi bilo potrebno pred ukinitvijo zakona opraviti temeljito analizo, ki je doslej umanjkala. Profesor na oddelku za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo na Filozofski fakulteti v Ljubljani Miha Kovač je dodal, da bodo po prenehanju veljavnosti zakona mali založniki še bolj izključeni in knjigarniška mreža bo manj pluralna, s čimer se bo tudi poslabšala ponudba.

Tadej Meserko iz društva Asociacija je opozoril na problematiko temeljnega mesečnega dohodka. Ta je za samozaposlene predviden v višini 1100 evrov, za samozaposlene v kulturi pa le 700, saj se predvideva, da jim ministrstvo za kulturo plačuje prispevke, a jih ne plačuje vsem.