O moči skupnosti, prijateljstva in zaupanja

Abonmaje gostujočih predstav ter lastne produkcije in koprodukcije predlaga vodstvo SSG, končni izbor pa nastane v sodelovanju z referenti za šole, ki ta segment občinstva najbolje poznajo. Predstave so namenjene zaključenim šolskim skupinam in predstavljajo izjemno pomemben del poslanstva tržaškega gledališča.

Redna evalvacija odzivov po ogledu predstav omogoča natančnejše in bolj usmerjeno načrtovanje prihodnjih sezon. Vrtcem, ki se težje odpravljajo iz svojega okolja, so na voljo predstave tako v šolskih prostorih kot v gledališču, saj je že enkraten obisk Kulturnega doma pogosto njihov prvi stik z gledališkim svetom in njegovimi osnovnimi “pravili”.

Osnovne šole pri izbiri programa prehajajo med predstavami za najmlajše in zahtevnejšimi deli, ki postopoma uvajajo učence v poglobljeno razumevanje gledališke govorice. Program za srednje šole pa je praviloma najzahtevnejši, saj nagovarja občinstvo “v prehodu”, kajti najstniki ne spremljajo več otroških predstav, hkrati pa so še premladi za redni program za odrasle.

Posebna skrb, namenjena oblikovanju te ponudbe, je v pretekli sezoni naletela na zelo pozitiven odziv, predvsem zaradi ustreznosti izbranih predstav. Referenti pričakujejo podoben uspeh tudi letos: program bo sklenila uspešnica Županova Micka, srednješolci pa si bodo 27. januarja ogledali predstavo Bratovščina sinjega galeba, katere producent je Zavod Margareta Schwarzwald, specializiran za delo z mladim občinstvom, ki pri tej uprizoritvi sodeluje s Cankarjevim domom in Mestnim gledališčem Ptuj.

Pustolovski roman Toneta Seliškarja, ki je klasika slovenske mladinske literature, je postavila na oder režiserka Maruša Kink. Trije igralci (Staša Popovič, Filip Štepec in Luka Poljanec) odigrajo vloge otrok male ribiške vasi, ki se odločijo, da bodo popravili staro ladjo, Sinjega galeba, in z njo zapluli na morje. Ob premagovanju prepirov, lakote in strahu, se stkejo močne vezi prijateljstva, zvestobe in spoštovanja. Iz negotovih otrok se razvijajo v mlade ljudi, ki razumejo pomen skupnosti, pravičnosti in poguma.

Zgodba govori o tem, da otroci pogosto nimajo glasu in da odrasli jih ne poslušajo, kar je veljalo za otroke v tridesetih letih prejšnjega stoletja, ko je roman nastal, a v spremenjeni obliki tudi za otroke našega časa. To popotovanje ni samo divja morska pustolovščina, saj nevihte divjajo zunaj in znotraj njih samih: v želji, da bi ušli krivicam in grobemu svetu odraslih, iščejo prostor, kjer bodo svobodni, slišani in spoštovani.

Predstava naslavlja pomembne teme: solidarnost, upor proti krivicam, kolektivni duh in tovarištvo. Producenti želijo poudariti nova vprašanja: kako ohraniti svojo identiteto v svetu, ki nas sili v uniformiranost? Kako se postaviti zase, ne da bi pri tem izgubili svojo človečnost? Ali lahko otroci spremenijo svet?

Režiserka Maruša Kink se bo kmalu vrnila v Slovensko stalno gledališče tudi kot režiserka predstave za odrasle, saj bo podpisala predzadnjo uprizoritev letošnjega abonmajskega programa, prav tako klasično besedilo slovenske literature (in zgodovine), kot je Veronika Deseniška. •