O ljubezni, vojni in ... spet ljubezni

MAROSTICA > Je slavnejši od mesta, ki ga je gostilo, pa niti spokojen kraj ni od muh: srednjeveška Marostica pri Vicenzi slovi po šahovskem turnirju z živimi figurami, na grajskem trgu z veliko šahovnico pa prirejajo tudi poletni festival z imenitnimi gosti.

Francesco in Francesco

V sredo je občinstvo ogreval milanski kantavtor Francesco Maria Tricarico ob spremljavi pianista. Zatem je na polno prizorišče s 4000 obiskovalci prišel 40-članski Gaga Symphony Orchestra iz Padove, ki mu dirigira Simone Tonin. Zazvenela je O Venezia Che Sei La Più Bella, po njej pa je k mikrofonu stopil 68-letni Francesco De Gregori iz Rima, velik, ogromen kantavtor. Mojstra melodij in besedil na turneji spremljata še njegov bend in GnuQuartet iz Genove, v katerem igra tudi violončelist Stefano Cabrera, zaslužen za aranžmaje, simfonične preobleke, v katerih blestijo De Gregorijeve pesmi, povečini uspešnice.

V dveh urah se jih je zvrstilo 21, začenši s protivojnima: klasiki Generale je sledila Il cuoco di Salò, v kateri si De Gregori življenje in umiranje v Mussolinijevi Salojski republiki ogleda skozi oči dvornega kuharja. Še na lanski turneji je bila skladba okleščena, brez orkestralnega aranžmaja, ki ga je prispeval Franco Battiato, zdaj pa se spet oglaša razkošno, tudi s podporo dveh spremljevalnih pevk.

Po veliki La storia se je usul plaz navdušenja. Kantavtor je prikimal: “Ja, naj vas slišim! Vem, tu so orkester, dirigent in tako naprej, a pretvarjajmo se, da smo v gostilni. To so take pesmi ...” In res se je nekoliko sprostilo tudi ljudstvo. Močen moški glas je zakričal: “Imaš čudovito srajco!” In tudi De Gregori je dvignil glas - zadonel je veličastni Pablo, ki se na koncertu ni oglasil že lep čas, zdaj pa ga je visoko v nebo ponesla še armada godal. Prijetna presenečenja turneje so tudi La valigia dell'attore, Pezzi di vetro in pa Bufalo Bill, med katerim je De Gregori edinkrat zabrenkal na kitaro, medtem ko je večkrat zaigral na orglice.

Napovedal je pesem, ki je večina ne pozna. Naletel je na ugovore. “A vse moje pesmi da poznate?!” se je začudil. “No, preverimo - ta se imenuje Due zingari. Kdor jo pozna, naj dvigne roko. Vidite, zelo malo vas je.”

Kajpada so vsi poznali naslednjo, La leva calcistica della classe '68, pred Un guanto pa je De Gregori povedal, da ne mara pojasnjevanja pesmi, a pri tej čuti, da mora napraviti izjemo - v ljubezenski pesmi pripoveduje zgodbo, ki jo je Max Klinger leta 1881 upodobil na ciklu desetih jedkanic Ein Handschuh (Rokavica), v njej pa se usode spletajo okrog predmeta, izgubljene ali zavržene naslovne rokavice.

Epski je sledila lirična, takisto ljubezenska Sempre e per sempre. druga za drugo so navduševale zimzelene Santa Lucia, Alice in La donna cannone, med poskočno Vai in Africa, Celestino! pa sta tako dirigent kakor De Gregori občinstvo spet spodbujala k ploskanju.

Potonili in še igrali

Osupljivo je zazvenela Guarda che non sono io, Dylanovi prastari It Ain't Me, Babe soroden nagovor tako ženske kakor oboževalcev, ki pevca na cesti naskakujejo z vprašanji o njegovih starih pesmih, medtem ko se vrača iz trgovine. Izvije se jim, zbeži. Nisem tisti, ki ga iščete, sploh se ne poznamo, jim pravi. “Morda ne zveni tako, a to je v resnici ljubezenska pesem za vse vas,” je v Marostici dejal De Gregori. In dodal: “Za vse vas, ki mi želite dobro.”

Osrednji del programa je zaokrožil s pesmima s plošče Titanic (1982), z L'abbigliamento del fuochista in z naslovno, med katero se je orkester na odru prelevil v tistega s potapljajoče se ladje.

V dodatku je De Gregori obse povabil spremljevalni pevki v belem in z njima zapel Elvisovo Can't Help Falling in Love. Šele zatem so varnostnikom sporočili, da se razgreto občinstvo sme zgrniti od oder. Zlasti mladi so De Gregoriju pomagali zapeti tako Buonanotte fiorellino kakor sklepno Rimmel - ko je je napisal, niti v sanjah ni pričakoval, da jo bodo ljudje tako radi poslušali in prepevali še več kot 40 let pozneje, je dejal. In si na koncu vzel kar nekaj časa, da je temeljito predstavil in pohvalil glasbenike, jim tudi sam zaploskal.

Na sever domovine se bo z njimi še vrnil: 20. septembra bodo nastopili v veronski areni, tri večere zatem pa v milanskem gledališču Arcimboldi.  

Francesco Maria Tricarico Andraž Gombač