O gledališču “po meri” mladih in o mladih, ki rastejo z njim
Že nekaj desetletij vsi otroci v šolah s slovenskim učnim jezikom v Trstu in v Gorici odraščajo v stiku z gledališko govorico, saj postanejo abonenti Slovenskega stalnega gledališča že v vrtcu in nadaljujejo do višje šole.
Najmlajši, osnovnošolci in srednješolci imajo njim namenjene specifične abonmajske programe, ki jih je v zadnjih letih in izven šolskega okvira obogatila ponudba popoldanskega Družinskega programa. Višješolci pa so si vedno ogledali izbrane predstave programa za odrasle, namenjene tudi šolskemu občinstvu, ki občasno prihaja iz Slovenije. Višješolci so najprej imeli skupni program, ki so si ga ogledali v dopoldanskem času, v zadnjih letih pa se je njihov pristop k gledališču spremenil, saj je abonma izbirni, obisk predstav pa večerni, skupaj z redno publiko SSG.
Referenti v Trstu in v Gorici zbirajo samostojno predstave iz celotnega programa (vključno z gostujočimi) in koordinirajo skupine zainteresiranih dijakov. Kar pomeni, da vsaka skupina (tudi znotraj iste šole) si potencialno lahko ogleda različne predstave in se predvsem usmerja od samega začetka v teme in govorice, ki so mladim abonentom najbližje ali koristne v sklopu učnega programa.
“Nekateri so izrazili željo, da bi bila še kakšna predstava v narečju, kot je delno bila Županova Micka. Spet drugi dijaki pa so bili precej kritični do večjezičnih predstav, kot sta bili predstavi Naša familija in Županova Micka, saj jim je mešanica jezikov delovala moteče.”
Manica Maver
referentka za Licej Prešeren
Na koncu letošnje sezone smo vprašali referente in dijake za mnenje o obiskanih predstavah, da bi z njihovimi besedami lahko sestavili tudi bolj zanesljivo podobo o aktualnosti gledališke govorice sploh, o njihovih željah in dojemanju določenih vsebin in poetik.
Referenti odigrajo izjemno pomembno vlogo, saj so posredniki med gledališčem in dijaki, ožji sodelavci pri širitvi zanimanja do gledališke umetnosti. Letos so višješolske abonmaje koordinirali Erika Valentinčič in Neva Klanjšček za tehnični pol Vega-Zois in licejski pol Trubar-Gregorčič v Gorici, v Trstu pa Manica Maver (znanstveni licej Prešeren), Klara Ukmar (humanistični in družbeno-ekonomski licej Slomšek), Maja Smotlak (poklicni zavod za industrijo in obrt Jožef Štefan) in Haron Zeriali (tehniški zavod Žiga Zois).
“Moja najljubša predstava je bila Življenje v teatru. Bila mi je zanimiva in zabavna. Nisem se dolgočasil in med ogledom mi je bilo zelo lepo. Gledališka govorica je bila dovolj moderna in razumljiva, primerna za vse tipe gledalcev.”
Steven
dijak 3. letnika Državnega izobraževalnega zavoda Jožefa Štefana
Tako v Gorici kot v Trstu je komedija Županova Micka v režiji Vita Tauferja doživela največji uspeh in zelo pozitivna mnenja dijakov, ki jim je bila mešana govorica (različni jeziki in narečja, kot tudi uporaba glasbe in songov), vsaj po mnenju večine anketiranih, zelo privlačna, tako kot živahni nastopi igralcev in velika zasedba. Najstarejši tekst na letošnjem sporedu je v tej preobleki deloval najbolj mladostno in je zelo neposredno nagovoril vse generacije.
Želja po komediji
Manica Maver, referentka za Licej Prešeren, je zapisala takole: “Na liceju Franceta Prešerna smo v domeni s Slovenskim stalnim gledališčem dijakom ponudili štiri predstave, odločili pa smo se, da lahko dijaki prosto izbirajo tri predstave med vsemi, ki so bile letos na repertoarju, četrta pa je bila obvezna za vse: to je bila Županova Micka.
“V tem mozaiku kultur, ki ga je uprizoritev orisala, so liki zelo resnično in prepoznavno uprizorili kulturo primorskega območja, v katerem sami živimo. Letos se zaključi naša šolska pot, hvaležni smo SSG-ju, ker nas je na tej poti spremljal in navdušil za gledališko življenje!”
Dijaki 5. GOP državnega tehničnega zavoda Žiga Zois
Dijaki so izbrali različne predstave, največ zanimanja je bilo za gostovanja, in sicer predvsem za predstavo Amadeus v produkciji SNG Drama, pa tudi za Skopuha SNG Drama in Pod svobodnim soncem koprodukcijo SNG Nova Gorica, Cankarjevega doma, SNG Maribor in Zavoda Škrateljc.
Iz majhne ankete, ki sem jo opravila po koncu sezone med dijaki, izhaja, da so dijaki precej zadovoljni z letošnjo ponudbo. Če pa so se lani mnenja o posameznih predstavah precej razlikovala, so bila letos mnenja veliko bolj enotna. Najljubša predstava je bila daleč pred vsemi Županova Micka, saj jo je skoraj tri četrtine dijakov označilo kot tisto, ki jim je bila najbolj všeč. Dijake sem nadalje prosila, da posamezne predstave ocenijo tudi 'šolsko', in sicer da vsaki predstavi, ki so jo videli, dajo oceno od 4 do 10. Županova Micka si je prislužila srednjo oceno 9,23. Na drugem mestu je Amadeus z oceno 8, 11, sledi Pod svobodnim soncem s 7,66, nato Skopuh s srednjo oceno 7,4. Pri ostalih predstavah so bile 'ocene' bolj raznolike, nekateri posamezniki so bili do njih tudi bolj kritični in so jim prisodili negativne ocene.
Na vprašanje, kaj si želijo za naslednjo sezono, je več dijakov izrazilo željo po komedijah in po muzikalih, nekateri si želijo več močnih zgodb, ki so jih letos malo pogrešali. Več si jih želi predstave s številčnejšo igralsko zasedbo in bogato scenografijo ter kostumi. Zanimivo se mi je zdelo, da je več dijakov izrazilo mnenje o jeziku na odru, čeprav jih o tem nisem neposredno spraševala. Nekateri so izrazili željo, da bi bila še kakšna predstava v narečju, kot je delno bila Županova Micka. Spet drugi dijaki pa so bili precej kritični do večjezičnih predstav, kot sta bili predstavi Naša familija in Županova Micka, saj jim je mešanica jezikov delovala moteče.”
Starosti primerne predstave
Iz liceja Slomšek prihaja ženski glas dijakinj, ki so na družbeno-ekonomskem oddelku napisale: “V letošnjem šolskem letu smo v večernih urah pogosto obiskovali Slovensko stalno gledališče. Obiski gledališča so nam bili v veselje, saj so bile predstave, ki smo si jih ogledali, zelo aktualne in zanimive. Menimo, da so bile primerne naši starosti. Cenimo, da so profesorji izbrali predstave, ki niso bile dolgočasne - pogosto so bile tudi zabavne. Takšna je bila denimo predstava Županova Micka, ki bi si jo z veseljem ogledale še enkrat.”
Dijakinje humanističnega oddelka pa so v svojem zapisu izpostavile še drugo predstavo: “Letos nam je šola ponudila več predstav v Slovenskem stalnem gledališču. Menimo, da je zelo pomembno, da šola dijakom omogoča takšne projekte, saj nam na ta način približuje del slovenske kulture in umetnosti. V posebej lepem spominu nam je ostala predstava Naša familija, saj je bila njena tematika zelo aktualna za nas najstnike. Upamo, da bo šola tudi v prihodnjem šolskem letu ponujala abonma, saj nam je obisk gledališča zelo všeč. Morda bi bilo zabavno, če bi vse slovenske šole skupaj obiskovale gledališče – to bi bil pravi trenutek za druženje v tako posebnem kulturnem prostoru.”
Tri vprašanja, veliko odgovorov
Tretji in četrti razredi na zavodu Štefan so povratne informacije o abonmajski ponudbi v šolskem letu posredovali s pomočjo treh vprašanj. Ogledali so si predstave Naša familija Saše Eržena, Svinje Tomislava Zajca, Življenje v teatru Davida Mameta in Županova Micka Antona Tomaža Linharta. Na prvo, splošno vprašanje o zadovoljstvu s ponudbo, so odgovorili s pozitivnim mnenjem in nekaterimi nasveti za prihodnjo sezono. Dijaki so pohvalili program, saj so jim bile uprizoritve zanimive in razumljive, z izjemo, po njihovem mnenju, prezahtevne predstave Svinje. Predlagajo več komedij in aktualnih tem, ki so za mlade zanimive, kot tudi ohranitev petkovih večerov, ker so jim sobote manj ugodne za tovrstno dejavnost.
Najljubša predstava je bila Županova Micka. Pohvalili so rabo primorskega narečja in mešanico jezikov, čeprav so bile replike v nemščini nekoliko manj razumljive. Dijaki so ugotovili, da so Linhartov tekst veliko bolje razumeli preko uprizoritve kot pa samo z branjem besedila. Vsi igralci so bili po njihovem mnenju izvrstni; najbolj jim je bil všeč Primož Forte v vlogi Bičerina, ki je prestavo še posebno poživil, da je postala še bolj komična. Manj je bilo dijakom všeč obnašanje Micke, ki je bila pri podpisovanju ženitne pogodbe omamljena od pitja in jo je ženin pregrobo odpeljal, česar v izvirniku ne najdemo. Raje bi videli, da bi pustili pozitivne like take, kot si jih je zamislil avtor.
Na bistveno vprašanje, ali je gledališka govorica danes zanimiva za mlade, so dijaki odgovorili: “Predstave so bile primerne, razen predstave Svinje, ki je bila pretežka in zahtevna. Poleg tega je bila odigrana v mali dvorani, v kateri smo utesnjeni, zato imamo raje predstave v veliki dvorani. Nekateri ne obiskujejo gledališča, ker ne obravnava življenja mladih, tako da se težko vživijo v uprizoritve. Gledališče bi moralo po našem mnenju ponujati predstave, v katerih se lažje prepoznamo. Najbolj prijetne so predstave, v katerih se igralci izražajo tako kot mi.”
Gledališka “matura”
Dijaki 5. GOP državnega tehničnega zavoda Žiga Zois pravijo: “Letos smo se v sklopu projekta Gledališka umetnost udeležili treh predstav Slovenskega stalnega gledališča v Trstu. Najprej smo si ogledali muzikal Naša famiilja. Predstava je bila izredno zanimiva in zabavna. Po ogledu smo se pogovorili in razmislili o temah najstništva, posvojitve in starševstva. Marca smo si ogledali dramo Življenje v teatru; ta drama dialoške oblike je uprizorila razmišljanje o razmerju med igro in življenjem, ter pokazala skrivnosti in posebnosti igralske umetnosti. Spoznali smo različne vidike življenja igralcev izven gledališkega odra, njihove dvome in nesporazume. Nazadnje smo si aprila ogledali komedijo Županova micka. Ta predstava nam je bila najbolj všeč. Komedijo smo sicer že spoznali med poukom slovenske književnosti, med predstavo pa smo resnično uživali, saj je ustvarjalna ekipa preuredila delo na navdihujoč način. Vživeli smo se v več stoletno dramo; k temu je pripomogla večjezičnost besedila, saj so se liki sporazumevali v slovenščini, italijanščini, nemščini, angleščini, tržaščini in v slovenskih narečjih primorskega območja. Ta večjezičnost je bila vir komičnih situaciji. V tem mozaiku kultur, ki ga je uprizoritev orisala, so liki zelo resnično in prepoznavno uprizorili kulturo primorskega območja, v katerem sami živimo. Letos se zaključi naša šolska pot, hvaležni smo SSG-ju, ker nas je na tej poti spremljal in navdušil za gledališko življenje!”
Pričakovanja, razočaranja, najljubše predstave
Dijaki tretjega letnika Državnega izobraževalnega zavoda Jožefa Štefana - oddelek kemija, materiali in biotehnologije so podali osebna mnenja posameznih obiskovalcev gledališke sezone.
Max: “Letošnji program SSG je bil dokaj dobro organiziran in predstave so bile večinoma kakovostno uprizorjene. Osebno mi je bila najbolj všeč Županova Micka, saj je bila zelo ironična in zelo mi je bilo všeč dejstvo, da so jo prestavili v primorsko narečje. Gledališka govorica letošnje sezone je bila včasih zahtevna, a menim, da z dobro pripravo na predstavo lahko brez velikih težav razumeš vse.”
Gabriel: “Z letošnjim programom predstav SSG sem zadovoljen. Moja najljubša predstava je bila Županova Micka. Zaigrali so jo zelo lepo in vse skupaj je bilo zabavno ter razgibano. Pritegnila me je predvsem glasba.”
Tessa: “Predstave letošnje sezone SSG mi niso bile tako všeč, kot sem pričakovala. Moja najljubša predstava je bila Županova Micka. Všeč mi je bila, ker sem se med ogledom zabavala. Bila je tudi zelo lepo zaigrana in vsebovala je veliko glasbe. Gledališka govorica letošnje sezone je bila zagotovo zanimiva, ampak v prihodnje bi vanjo vključila še več aktualnih tem in mladostniškega slenga.”
Jana: “Z letošnjim programom SSG sem zadovoljna. Moja najljubša predstava je bila Županova Micka, ker ni bila dolgočasna. Na odru se je stalno nekaj dogajalo in vsi igralci so igrali fantastično, tako da smo gledalci bili ves čas pozorni.”
Steven: “Moja najljubša predstava je bila Življenje v teatru. Bila mi je zanimiva in zabavna. Nisem se dolgočasil in med ogledom mi je bilo zelo lepo. Gledališka govorica je bila dovolj moderna in razumljiva, primerna za vse tipe gledalcev.”
Silvia: “Z letošnjim programom SSG sem zadovoljna. Moja najljubša predstava je bila Županova Micka, ker je bila zelo zabavna. Zgodba me je zelo pritegnila.”
