Kam je izginila nagrajena zlata umetnina? Gorbačova: "Slika je izginila med transportom"

Gre za delo ukrajinske avtorice Marine Gorbačove, ki je nastalo v sklopu umetniškega natečaja GOLD!2025; ta je bil del spremljevalnega programa evropske prestolnice kulture GO!2025. Gorbačova je po navedbah organizatorjev osvojila prvo nagrado.

Gorbačova se je natečaja udeležila na povabilo organizatorja Andree Aglanija, predsednika Kulturnega društva Pavel Anton Florenskij. Njeno delo z naslovom “Čas spomina minimalne črne umetnine” naj bi prejelo najvišjo oceno strokovne žirije, navaja časnik Il Piccolo. Delo so na ogled postavili konec julija v hotelu Palace v Gorici, nato pa se je za njim izgubila vsaka sled.

Delo so, kot kaže, nazadnje videli na razstavi ob natečaju v hotelu Palace v Gorici, potem se je pa za njim izgubila vsaka sled. Na razstavi se je tedaj mudil tudi goriški župan Rodolfo Ziberna (na fotografiji desno).

Foto: Saatchi Art

O nenavadnem dogodku je najprej poročal portal Il Goriziano, ki navaja, da je bila umetnina po razlasitvi rezultatov poslana v Novo Gorico, vendar po dostavi ni bila več najdena. Zdaj nihče ne zna pojasniti, kam je umetnina izginila. Gorbačovino delo smo opazili na spletni strani londonske spletne galerije Saatchi Art, kjer je naprodaj za 2771 evrov.

Na spletni strani londonske galerije Saatchi Art se Gorbačovino delo sicer prodaja za 2771 evrov.

Foto: Posnetek Zaslona

Kdo je razpisal natečaj?

Natečaj, ki ga je razpisalo Kulturno društvo Pavel Anton Florenskij, je bil namenjen sodobni umetnosti, fotografiji in risbi. Tema - zlato oziroma “Zlato zemlje” - je v razpisni dokumentaciji opisana skoraj patetično široko. Kot simbol povezanosti človeka in plemenite kovine, pravične delitve virov, bratstva in univerzalnega sodelovanja.

Razpis se sklicuje na zgodovinsko vlogo zlata. Od starih Egipčanov in Etruščanov do Rimljanov, od bizantinskih mozaikov do Klimta. Poudarja tudi simbolni, duhovni in emocionalni pomen zlata v umetnosti. Zmagovalcu natečaja naj bi omogočili tudi samostojno razstavo.

Eda center: “Slike nismo nikoli videli”

Ker naj bi bila podelitev nagrad in razstava povezana z restavracijo Eda v Novi Gorici, smo se obrnili tudi nanje. Teja Premrl iz restavracije je v pogovoru poudarila, da Eda nikakor ni bila soorganizator dogodka, temveč je zgolj brezplačno zagotovila prostore, kot to običajno počnejo za vse druge umetnike. “Mi smo zagotovili pogostitev, tolmača in krili stroške organizacije. Lahko bi rekli, da smo bili oškodovani,” nam je zaupala.

Priznava sicer, da so prispela umetniška dela prevzeli, a na podpisani prevzemnici, ki jo hranijo v podjetju, naj ne bi bilo navedene omenjene slike in umetnice.

Takole izgleda nagrajeno delo Marine Gorbačove.

Foto: Marina Gorbačova

Po neuradnih informacijah naj bi se tudi umetniki dogovarjali z organizatorjem, ki pa jim o razstavi ni znal povedati ničesar konkretnega. Umetnikom ni znal postreči niti s katalogom, sinopsisom razstave ali kakršnim koli opisom del.

Umetnica je izginotje prijavila policiji

Ker je bil v promocijskem gradivu dogodka uporabljen tudi logotip Zavoda GO!2025, smo se obrnili še nanje. Odgovor je bil presenetljivo jasen in distanciran.

Povedali so, da o izginuli sliki ne vedo ničesar, prav tako niso seznanjeni s podrobnostmi organizacije dogodka v Eda centru.

Z vprašanji smo se obrnili tudi na umetnico Marino Gorbačovo, ki pa je bila v svojih odgovorih skopa z besedami. “Delo je izginilo po uradni predstavitvi, med transportom v Novo Gorico,” je zapisala v odgovoru. Dodala je še, da se ji ne sanja, kje bi se delo lahko nahajalo, zato je izginotje prijavila tudi policiji.

Obrnili smo se tudi na organizatorja natečaja, a na naše klice in elektronska sporočila za zdaj ni bil dosegljiv.

Več vprašanj kot odgovorov

Tako se zgodba o “zlati” umetnini vse bolj spreminja v nenavaden primer kulturnega kaosa. Organizator, ki ne pojasni izginotja, razstava brez kataloga in institucije, ki ničesar ne vedo. Umetnine pa še kar ni na spregled.

Če bi šlo za filmski scenarij, bi bil zaplet morda duhovit. V resničnem kulturnem prostoru pa odpira resna vprašanja o transparentnosti, odgovornosti in zlorabi imen ter logotipov javnih institucij. •