Nenavadna svetloba poetičnosti
Goriški fotograf Marko Vogrič v Galeriji Gong predstavlja projekt Solkansko polje, ki se navezuje na genius loci, kraj, kjer stoji galerija. Tam s camero obscuro odkriva zanimivosti polja z žabje perspektive. Sodi med tiste fotografe, ki v digitalni dobi eksperimentirajo s starimi fotografskimi tehnikami.
SOLKAN > Marko Vogrič (1961) iz Gorice na tokratni razstavi razkriva, kako so iz nenavadnega zornega kota žabje oziroma “mišje” perspektive, kot jo imenuje sam, na Solkanskem polju, kjer stoji tudi galerija, videti sodobna gojišča sivke, oljk in goriškega radiča. Poleg tega podobe terezijanskih murv spomnijo na preteklost, ko so tod gojili sviloprejke, medtem ko posnetki industrijskih objektov na skrajnem robu polja namigujejo na tehnologije prihodnosti.
Čar arhaičnosti
Marko Vogrič, sicer podpredsednik Skupine 75, ene najaktivnejših fotografskih skupin v Furlaniji - Julijski krajini, sodi med fotografe, ki v digitalni dobi eksperimentirajo s starimi tehnikami. Za barvne fotografije uporablja pretežno digitalne fotoaparate, črno-bele posnetke pa ustvarja na film s camero obscuro, najstarejšo optično napravo, leseno škatlo, ki jo je v 9. stoletju odkril arabski znanstvenik Alhazen. V nasprotju z analognimi in digitalnimi tehnikami ne temelji na zapisu trenutka, ampak je zanjo značilen daljši osvetlitveni čas. Avtor sicer za fotografiranje ne uporablja škatle, pač pa zelo majhno luknjo, skozi katero pronica svetloba, ki jo namesti namesto objektiva na stare fotoaparate, a dosega enake rezultate. Ker fotografije utelešajo čas, so podobe neostre, posebej tiste z gibljivimi objekti, in prežete z nenavadno svetlobo, ki jim daje pečat poetičnosti in nekakšne arhaičnosti.
Uporablja tudi “vintage” fotoaparate vseh formatov, s katerimi preizkuša nekonvencionalne barvne tehnike in raziskuje starodavne tehnike tiska.
Naravno in urbano
“Vogrič je s camero obscuro ustvaril tudi pričujoči cikel črno-belih fotografij, posvečen Solkanskemu polju, mejnemu območju med Slovenijo in Italijo, v katerem se prepletajo podobe naravne in urbane krajine. V ruralni krajini, kjer so zemljo nekoč obdelovali slovenski, furlanski in italijanski kmetje, išče njene posebnosti, ki nas spomnijo na zgodovino tega območja, hkrati pa poudarjajo identiteto kraja,” je na odprtju razstave dejala kustosinja Nataša Kovšca. “Posnetke preveva občutek svojevrstne nostalgije, ki pa ni samo odraz sporočilnosti prostora, ampak tudi avtorjevega osebnega občutenja izbranega kraja / motiva,” je še dodala.
Razstava bo na ogled do 5. junija. Sredi junija bodo odprli razstavo Hirošima fotografa Bojana Radoviča, septembra pa razstavo In tukaj smoMetke Zupanič. Zadnja v tem letu bo razstava Špele VolčičEx Fiat Lux.
