Negotovost, zlorabe, a tudi uspehi

KRANJ, NOVA GORICA > “To so za uprizoritvene umetnosti res težki časi in številni umetniki, tehniki in gledališki mojstri le stežka ostajajo v poklicu, ki je že tako poln negotovosti,” beremo v mednarodni poslanici Helen Mirren v prevodu Barbare Skubic. Britanska igralka nadaljuje spodbudneje: “Morda pa so prav zaradi vedno navzoče negotovosti sposobnejši pandemijo preživeti s humorjem in pogumom. Njihova domišljija se je v novih okoliščinah že prelila v inovativne, zabavne in ganljive načine komunikacije, seveda v veliki meri po zaslugi spleta.” Ljudje si že od vedno pripovedujemo zgodbe: “Potreba po ustvarjanju, ki žene pisce, oblikovalce, plesalce, pevce, igralce, glasbenike, režiserje, ne bo nikoli zamrla in bo prav kmalu spet vzcvetela, polna nove energije in novega razumevanja sveta, ki si ga delimo. Komaj čakam!”

Zadnje leto ni bilo prijazno, ne samo zaradi epidemije, ampak tudi in zlasti zaradi krize družbenih vrednot, v daljši slovenski poslanici ugotavlja Saša Tabaković: “Odgovornost mora prevzeti politika. Ta zaradi vsako leto ponavljajočega se splošnega nezanimanja in vedno večjega zanemarjanja kulturne perspektive ni znala, ni zmogla, ni hotela zaščititi raznoterih umetniških praks in najbolj ranljive skupine samozaposlenih. Raje se je zaprla v marmornate pisarne in pojasnjevala svoje nepremišljene poteze prek pisem bralcev dnevnega časopisja.” Vrstijo se poskusi demontaže kulturnih institucij, samovoljno odtegovanje finančnih sredstev filmarjem, imenovanje “politično sprejemljivih kadrov” na vodilna mesta ... Odgovorna je tudi kulturna srenja, ki “je s politiko delila splošno nezanimanje za lastno perspektivo kljub občasnim protestom in umetniškim akcijam pred resornim ministrstvom”. V umetniških cehih prevladujejo klani in prijateljske povezave, vse manj je moralnih avtoritet in vse redkejši se ostreje opredeljujejo do zagat: “Samo poglejmo, kako nezrelo smo se odzvali na primere spolnih zlorab in nasilja na AGRFT.” Odgovornost mora prevzeti vsak od nas, med drugim poudarja igralec.

Saša Tabaković

igralec

“Kulturna srenja je s politiko delila splošno nezanimanje za lastno perspektivo kljub občasnim protestom in umetniškim akcijam.”

Nagrajeni, nominirani

Na otvoritveni slovesnosti Tedna slovenske drame v Prešernovem gledališču Kranj bi tradicionalno podelili nagrade Združenja dramskih umetnikov Slovenije, a je praznovanje spet preprečila epidemija. Nagrade bo ob drugi priložnosti prejelo pet umetnikov. Žiranti Branko Jordan, Barbara Cerar in Rok Andres so nagrado, imenovano po Duši Počkaj, prisodili Ani Facchini, članici SNG Nova Gorica, ki je pokazala “izjemen in subtilen čut za oblikovanje žanrsko raznolikih in poglobljenih odrskih figur, ustvarila prepričljive in pretanjeno zasnovane kreacije, pa naj gre za poetične pevsko in igralsko zahtevne like, realistične, pravljične ali nerealistične; komične in dramske”. V zadnjih dveh letih je nanizala vloge v predstavah Evropa, mati mila (“z magistralno vlogo je dokazala, da sodi med najboljše slovenske gledališke ustvarjalke srednje generacije”), Božična pesem, Baron Münchhausen in Šest oseb išče avtorja.

Nagrado, poimenovano po Marku Slodnjaku, bo prejela Ivana Djilas za režije v zadnjih dveh letih, po Duši Počkaj imenovano igralka Nina Valič iz SNG Drama Ljubljana, po Poldetu Bibiču imenovano za življenjsko delo Darja Hlavka Godina, glasbena oblikovalka, komponistka, urednica za glasbo, po Mariji Vera imenovano za življenjsko delo pa Marko Mlačnik, igralec, plesalec, koreograf.

Helen Mirren

igralka

“Potreba po ustvarjanju ne bo nikoli zamrla in bo kmalu spet vzcvetela, polna nove energije in novega razumevanja sveta, ki si ga delimo.”

Žiranti Srečko Fišer, Matej Bogataj in Amelia Kraigher, ki podeljujejo nagrado Slavka Gruma in nagrado za mladega dramatika, so po branju 47 izvirnih besedil, poslanih na natečaja 51. Tedna slovenske drame, ugotovili, da je epidemija ustvarjalnost domačih dramatikov bolj zavrla kot spodbudila, čeprav “bi morda kdo naivno pričakoval nasprotno”. Nekatera dramska besedila pa le izstopajo: za Grumovo nagrado se letos potegujejo štiri avtorice: Nika Švab (Delo in deklica I.-V.: Drame tlačank), Vedrana Grisogono Nemeš (Franc), Simona Semenič (potem že tečem) in Maja Šorli (Tega okusa še niste poskusili).