Natančen, resen gospod je pisal ponoči in spal v kuhinji
Na pročelju gostilne Turri v Štandrežu, predmestju Gorice, je Kulturno društvo Oton Župančič pred dnevi odkrilo ploščo, postavljeno ob 50. obletnici smrti pesnika, pisatelja in prevajalca Andreja Budala, ki je tam živel od 1. aprila 1946 do decembra 1947.
ŠTANDREŽ > Na slovesnosti je zbrane nagovorila predsednica društva Nataša Paulin, Gorazd Budal pa je prebral pričevanje Marie Majde Jalen iz Vidma, ki se je rodila leta 1934 v Ljubljani in je bila družinska prijateljica Budalovih. Ker na Beli Peči pri Trbižu ni bilo slovenskih šol, so jo starši leta 1946 vpisali v slovensko srednjo šolo v Gorico, kjer je zatem stanovala z Budalovimi. Njen oče je Etko Bloudek, Budalovo ženo, poznal še iz gimnazijskih let v Idriji. “Gospa je bila z otroki večkrat pri nas na počitnicah,” je zapisala Maria Majda Jalen in pojasnila, da ima nekaj spominov tudi na bivanje v Štandrežu. “Spomnim se, da smo v sobi spale hčerka Breda, jaz in gospa Etka. Profesor Budal je spal na divanu v kuhinji; vsak večer si je pripravil ležišče in pred zajtrkom je že bilo vse pospravljeno. Ponoči je imel mir in je pisal v kuhinji, zjutraj pa je šel v šolo,” je pojasnila Maria Majda Jalen in opozorila, da se je Budal vsem prilagodil - samo da je imel svoj prostor in mir za pisanje. “Bil je točen, resen, redkobeseden, a včasih tudi posrečeno humoren,” je še zapisala.
Svečanosti na štandreškem trgu so se udeležili nekateri Budalovi sorodniki, ploščo pa je odkril njegov vnuk Marko. Prisotni so bili tudi domačini in člani novogoriškega društva Sanje. Do plošče so se odpravili na sprehodu, speljanem po sledeh, ki jih je Budal pustil v Štandrežu. Udeležence je vodila Maja Peterin, po startu na Pilošču so šli do Krgišča za cerkvijo, zatem še do gostilne Turri in osnovne šole.
V dvorani Doma Andreja Budala so si ogledali krajši dokumentarni film o pesniku, pisatelju in prevajalcu, ki se je rodil leta 1889 v Štandrežu, kjer je tudi pokopan. Umrl je v Trstu leta 1972. Gorazd Budal je spregovoril še o izvoru priimka Budal.
Ob jubileju so s Filatelističnim društvom dr. Franc Marušič iz Nove Gorice pripravili tudi spominsko razglednico - maksimum karto (MC) s priložnostnim poštnim žigom in osebno poštno znamko, opremljena z Budalovim portretom, ki ga je leta 1939 naslikal Jože Cesar.
