Nasilje, a tudi ljubezen

STOCKHOLM > Sto švedskih literatov, igralcev, novinarjev in drugih je Novo akademijo ustanovilo, potem ko je Švedska akademija zaradi spolnega škandala sporočila, da najslavnejše literarne nagrade na svetu letos ne bo podelila. V središču je bil eden najvplivnejših v švedski kulturi - mož članice akademije Katarine Frostenson, francoski fotograf Jean-Claude Arnault, ki ga je sodišče prejšnji teden zaradi posilstva obsodilo na dve leti zapora.

Solidarnost v kaosu

Švedsko-grška novinarka, publicistka in aktivistka Alexandra Pascalidou ni sprejela novice, da nagrade ne bo. Zakaj bi za grehe drugih plačala literatura, se je vprašala in s somišljeniki sklenila na noge postaviti alternativno nagrado. Poudarili so, da mora biti literatura povezana z demokracijo, odprtostjo, sočutjem in spoštovanjem. Biti mora protiutež poskusom razvrednotenja vrednot, zato je zdaj najslabši možni čas za zamrznitev nagrade, so prepričani. Zato so ustanovili Novo akademijo, ki je vse švedske knjižničarje povabila, da nominirajo pisce s kateregakoli konca sveta in pripravijo širok izbor kandidatov. Zatem so bralce po svetu povabili h glasovanju za enega od izbranih 47 literatov. Do 14. avgusta je svoj glas oddalo skoraj 33.000 ljudi.

Maryse Condé

pisateljica

“Gvadelup je majhen otok, omenjajo ga samo ob orkanih in potresih. Zato smo toliko bolj veseli, da nas prepoznavajo še po zaslugi nagrade.”

Ožji seznam nominirancev je krojila še spolna kvota, ki je terjala dva moška in dve ženski: in tako so se v finale uvrstili Japonec Haruki Murakami, ki pa je nominacijo zavrnil, v Vietnamu rojena Kanadčanka Kim Thúy, v ZDA živeči Anglež Neil Gaiman in pa Maryse Condé z Gvadelupa, ki ji je štiričlanska strokovna žirija včeraj namenila nagrado v vrednosti skoraj 100.000 evrov.

Je veličastna pripovedovalka svetovnega formata, je v utemeljitvi zapisala žirija s predsednico Ann Pålsson. Poudarila je nagrajenkino obračunavanje s kolonializmom in postkolonialnim kaosom v natančnem in močnem jeziku. Napisala je približno 20 romanov, polnih tako nasilja kakor magičnosti in ljubezni. Fikcija in resničnost se prepletata, pripoved pa je obenem presunljiva in duhovita. Pisateljica opisuje norost in poziva k solidarnosti v svetu, kjer se spol, rasa in razred preobračajo v novih in novih konstelacijah.

Slovenci bomo v prevodu bržkone kmalu dobili še kakega od njenih romanov, dotlej pa lahko beremo tistega, ki je leta 1986, že dve leti po izvirniku, pri Pomurski založbi izšel v prevodu Staneta Ivanca - z romanom Segu: zidovje iz blata se je pisateljica vrnila v 18. in 19. stoletje, na križišče islama, krščanstva, plemenskih vojn in trgovanja s sužnji v naslovnem afriškem Seguju.

Od otoka do univerze

Maryse Condé se je z dekliškim priimkom Boucolon 11. februarja 1937 rodila v največjem gvadelupskem mestu Pointe-à-Pitre. Pri šestnajstih je šla študirat v Pariz, na Sorbonni je diplomirala iz angleščine, pozneje pa še doktorirala iz karibske literature. Vmes se je poročila, njen mož je postal gvinejski igralec Mamadou Condé, a sta se leta 1981 ločila. Zatem se je poročila s svojim angleškim prevajalcem Richardom Philcoxom.

Predavala je v Gvineji, Senegalu in Gani, odkoder pa so jo leta 1960 zaradi političnega aktivizma izgnali. S Fulbrightovo štipendijo je začela predavati francosko književnost na Kolumbijski univerzi v New Yorku. Poučevala je tudi drugod, danes pa z možem živi tako v New Yorku kakor na rodnem otoku.

“Gvadelup je majhen otok, omenjajo ga samo ob orkanih in potresih. Zato smo toliko bolj veseli, da nas prepoznavajo še po zaslugi nagrade,” se je včeraj zahvalila prek videoposnetka, ki so ga predvajali na razglasitvi v Stockholmski mestni knjižnici. Nagrade je “zelo vesela in ponosna nanjo”.

Poimenovanje “alternativni nobel” ni posrečeno, je za CNN dan prej poudarila Alexandra Pascalidou: “Nismo alternativa, smo nekaj novega. Vključiti skušamo čim več ljudi, gre nam za enakopravnost in transparentnost. Za nami ne stojijo nobeni kralji, imamo samo vizijo in strast.”

Nočejo postati institucija in ne nameravajo nadomestiti Švedske akademije, zato bodo združenje po podelitvi nagrade 9. decembra razpustili.  

V slovenskem prevodu imamo od leta 1986 na voljo roman Segu: zidovje iz blata.