Največja nagrada je zadoščenje

Violinistka Petra Kovačič se je v zadnjem času dvakrat predstavila slovenskemu občinstvu: Minuli ponedeljek je nastopila v rodnem Tolminu v okviru koncertnega cikla Sožitje zvokov, v januarju pa v okviru cikla Mladi virtuozi, ki ga prireja Festival Ljubljana v Križevniški cerkvi v Ljubljani.

Izvajala je dela velikanov klasične glasbe, Bacha, Beethovna, Francka, Brahmsa ... Trenutno študira na Univerzi za glasbo in upodabljajočo umetnost na Dunaju, kjer bo junija letos opravljala mali diplomski izpit.

> Kaj je mali diplomski izpit?

“Na naši šoli študijski proces poteka po enovitem magistrskem študiju, to pomeni, da je edina veljavna izobrazba, ki jo je mogoče pridobiti na tej univerzi, magistrski naziv. Tega dobiš po šestih letih študija, mala diploma pa je nekakšna vmesna stopnja, kar se sliši sicer precej nedolžno, vendar še zdaleč ni tako. Od študenta zahtevajo zelo visok raven in zelo veliko programa.”

Rubriko Primorski glasbeni talenti pripravljamo v sodelovanju z Radiem Koper. V njej namenjamo prostor mladim primorskim glasbenikom, ki se ukvarjajo s klasično glasbo in dosegajo vidne uspehe doma in v tujini. Violinistki Petri Kovačič lahko prisluhnete na valovih Radia Koper drevi ob 20. uri v oddaji Glasbeni abonma, v kateri bodo predvajali posnetke koncerta iz cikla Mladi virtuozi, ki je bil 15. Januarja letos v Križevniški cerkvi v Ljubljani. Ob Petri Kovačič boste slišali tudi pianista Miho Štoklja in violončelistko Sanjo Repše.

> Zakaj ste se odločili prav za dunajsko univerzo; pravijo, da je za tuje študente precej zaprta.

“Menim, da je še zlasti za študenta glasbe zelo pomembno, da pravilno izbere okolje, v katerem bi rad deloval. Prepričana sem namreč, da je kultura tista, ki ima zadnjo besedo pri tem, kaj bo iz nas nastalo in v katero smer se bodo razvijale naše misli. Dunaj me je vedno mikal. Zdaj opažam, da to o zaprtosti v veliki meri drži. Univerza je sicer internacionalna, vendar pa se trudi ohranjati svojo avstrijskost, tako da se tuji študentje velikokrat počutimo nekoliko odrinjene. Sama se včasih počutim prav neustrašna; z devetnajstimi leti sem prišla v tuje okolje, jezika nisem znala dobro, vendar sem se odločila, da bi rada čim več igrala, vadila in nastopala. Zdaj lahko rečem, da naša univerza s svojim sistemom zelo dobro podpira tak način mišljenja, saj glasbenika ne obremenjuje s teorijo, temveč dovoljuje, da se instrumentu v celoti posvetiš.”

> Že kot srednješolka ste se udeleževali številnih tekmovanj, kakšne nagrade hranite doma v omari?

“Res je, kar precej dosežkov imam. Med njimi sta 1. nagrada v najvišji starostni kategoriji državnega tekmovanja TEMSIG 2012 in 1. nagrada leta 2009, 1. nagrada na tekmovanju Etide i skale v Zagrebu. Te so v omari, tiste najlepše pa nosim s sabo. Najlepši je občutek, da za delom pride zadoščenje, da te po nagradi ljudje poiščejo in prosijo za koncert, ti ponudijo možnost, da to, s čimer živiš, pokloniš naprej. Tekmovanja mi predstavljajo izziv, ker bi si rada na ta način ustvarila pot za svoje koncertno življenje.”

> Na tolminskem koncertu ste nastopili z novo violino, ta je verjetno kar precejšen finančni zalogaj?

“Violina za zdaj še ni moja, se še odločam in iščem, kaj bi bilo zame najprimernejše. Prava odločitev je za violinista zelo pomembna. Glasbenik mora imeti najprej dovolj fantazije, da si lahko predstavlja zvok, ki bi ga rad ustvaril, potem je pomembno, da imaš dovolj tehničnega znanja, da lahko proizvedeš tak zvok, od fleksibilnosti instrumenta pa je odvisno, ali bo sposoben slediti željam izvajalca. Upam, da mi bo uspelo najti željen inštrument in nenazadnje tudi finančna sredstva, da si ga bom lahko privoščila.”

> Violinska literatura je neizmerna, katera dela so vam najljubša?

“Težko rečem, nerada se opredeljujem za skladatelja ali za obdobja. Ljuba mi je vsaka glasba, ki ti vrne to, kar si ji dal. Človek mora biti odprt za vse, tako kot je to v življenju.”

BRANKA KLJUN,

Radio Koper


Najbolj brano