Naj ga pogledajo ... in zaslišijo glasbo
Z odkritjem kipa maestra Antona Nanuta so se v petek v dvorani na Kontradi pričeli jubilejni, 40. Kogojevi dnevi. Glasba se je v Kanalu ob Soči spet prepletla z likovno umetnostjo: v Galeriji Rika Debenjaka so odprli razstavo slik Ludvika Pandurja, v bližnji cerkvi pa je zapel Slovenski oktet.
KANAL > “Doma se čutim v rojstnem Kanalu, kamor se vse raje vračam, kakor je v starosti tudi običajno. Tu nad Opatijo pa živim zaradi morja. Če predolgo bivam v Ljubljani, ga začnem kar pogrešati,” je Anton Nanut (1932-2017) za naš časopis povedal ob prejemu Prešernove nagrade leta 2011. Obiskali smo ga v Pobrih nad Opatijo, kjer je živel z ženo Milojko, slikarko, rojeno v Ilirski Bistrici.
Vdova je v petek iz prve vrste poslušala lepe besede o možu. Z odkritjem kipa ustanovitelja in dolgoletnega umetniškega vodje Kogojevih dnevov se je začel jubilejni, 40. mednarodni festival sodobne glasbe, tokrat posvečen štirim velikim, ki so ga zaznamovali: Antonu Nanutu, Marijanu Gabrijelčiču, Štefanu Mauriju in Cirilu Zlobcu.
Za slovensko glasbo!
Na uvodnem večeru sta predsednica Prosvetnega društva Soča Milica Zimic in predsednik Kogojevih dni Peter Blažej pozdravila tudi visoke goste.
Kultura za vse nas igra neprecenljivo vlogo, a ji prepogosto namenjamo zgolj drobiž, je v govoru dejala županja Tina Gerbec in poudarila, da je zato pri udejanjanju vrhunske umetnosti tem pomembnejši posluh lokalne skupnosti in domačih donatorjev.
Kogojevi dnevi bodo do 21. oktobra iz Kanala s koncerti segali še v Novo Gorico ter v Italijo: v Gorico, Trst in Bardo v Terski dolini. “V času, ko nekateri žal promovirajo zapiranje meja, je ravno kultura tista, ki povezuje Slovence z obeh strani meje,” je dodala županja in spomnila, da je iz Kanala prišlo več umetnikov: Marij Kogoj, Riko Debenjak, Marijan Gabrijelčič, Ivan Čargo ...
Ne samo županja, za ves trud in opravljeno delo se je Prosvetnemu društvu Soča v govoru zahvalil tudi predsednik republike Borut Pahor, ki je leta 2015 Kogojeve dneve odlikoval z redom za zasluge - odlikovanje sta sprejela Nanut in Zlobec. “Danes ju ni več med nami, njuna umetniška pokončnost pa izrazito zaznamuje in naš prostor in naš čas,” je dejal Pahor.
Še preden je predsednik odkril Nanutov kip, je dirigentovo pot preletel njegov umetniški sopotnik, 90-letni Henrik Neubauer, starosta slovenskega baleta. Nanut je leta 1980 v rodnem Kanalu s skladateljem Marijanom Gabrijelčičem zasnoval mednarodno odmevne Kogojeve dneve. “Doslej so na festivalu izvedli že več kot 400 praizvedb slovenskih glasbenih del,” je dejal Neubauer. “Tudi letošnji spored je zasnovan na štiriletnem programu, ki ga je sestavil pokojni maestro.”
Izjemno delavni Nanut je v dolgi karieri več sestavov vodil z navidezno lahkoto, obenem pa je bil natančen, zahteven, dobrohoten in tudi dovzeten za šalo, ki sprosti vzdušje. Kljub svetovnim uspehom je vselej spodbujal nastajanje slovenskih glasbenih del in vzgojil več rodov domačih dirigentov.
Njegov kip sta si poleg vdove med prvimi od blizu ogledali še dirigentovi sestri: Kazimira, zborovodkinja in uspešna tekačica, in Dominka, zobozdravnica iz New Yorka. Za rokav pa smo pocukali akademskega kiparja Metoda Frlica. “Nanuta sem poznal osebno, kar mi je pomagalo pri lovljenju podobnosti in vzdušja,” nam je povedal. “Prvič sem vzporedno delal dva kipa: tega, ki je stiliziran, ima posebno vzdušje, s tem pa dodano vrednost, obenem pa realističnega, ki za zdaj ostaja v mojem ateljeju, pokrit. Niti odlil ga še nisem, ni bilo časa. Je sicer lep portret, vendar pri njem ni presežka, s katerim želim portretiranca predstaviti tudi tistim, ki ga niso poznali.”
Na kipu, ki bo svoj prostor še našel na prostem v Kanalu, ima maestro zaprte oči in nekoliko našobljene ustnice. “Upodobil sem ga, kakor da začenja dirigirati Mahlerjevo Peto simfonijo, ujeti sem hotel tisti trenutek, ko zavlada čista tišina in ko dirigent dvigne roke,” pojasnjuje Frlic. “Rad bi, da ljudje ob pogledu na kip zaslišijo glasbo.”
Razstava in koncert
Še preden je ušesa pobožala glasba, so pred oči stopile slike. V treh etažah Galerije Rika Debenjaka so odprli razstavo Ludvika Pandurja iz Maribora, čigar delo je tako v katalogu kakor v živo predstavila Tatjana Pregl Kobe. S koncertom, ki ga je kislo vreme s trga Kontrada pregnalo v cerkev Marijinega vnebovzetja, pa je jubilejni festival odprl Slovenski oktet. Svojčas ga je vodil - kdo le - Anton Nanut.
