Na Tržaškem filmskem festivalu tudi pogovor o slovenski alternativni glasbeni sceni
Na odru Rossettijevega gledališča sta danes dopoldan pod okriljem 37. Tržaškega filmskega festivala o slovenski alternativni glasbi in preživetju pripovedovala Boris Benko iz dua Silence in Petar Stojanović iz benda Kontradikshn.
O slovenski alternativni glasbi so razmišljali (z leve) Boris Benko, moderator Mitja Stefančić in Petar Stojanović.
Foto: Maja Pertič GombačPogovor Nebo žari nad slovensko alternativno glasbo, ki je nastal v sodelovanju z Meridiano 13 in ga je moderiral Mitja Stefančić, se je pred pretežno mladim občinstvom dotaknil tudi teme preživetja glasbenikov na alternativni sceni ter prostorov, kjer se ta glasba lahko predstavi. Boris Benko, ki s Primožem Hladnikom podpisuje glasbo dua Silence, je poudaril, da bi navkljub uspešnima prvima ploščama, ki sta v devetdesetih izšli pri nemški založbi, brez ustvarjanja za plesne predstave (lani tudi za projekt Borderless Body na Evropski prestolnici kulture v Goricah), gledališče in film, najbrž dvojec, ki ima za seboj tri albume z glasbo za gledališče, letos pa napoveduje šesti studijski album, težko obstal. Tudi Petar Stojanović je dejal, da mora ob nastopih s Kontradikshn še marsikaj početi za preživetje - pred pandemijo koronavirusa je poučeval glasbo, zdaj tudi oblikuje. Oba soglašata, da lahko na prste ene roke preštejemo ustvarjalce alternativne glasbe, ki lahko z njo preživijo - kakopak poleg skupine Laibach.
Težko je biti optimist ob dejstvu, kot je opozoril Benko, da vsak dan na glasbene platforme naložijo tudi po 50.000 novih, z umetno inteligenco generiranih skladb. In čeprav alternativa danes zaradi mnogih okoliščin nima več subverzivne moči, kakršno je denimo imel punk, sta ustvarjalca poudarila, da ta hip umetna inteligenca ne more nastopiti v živo, zato ostajajo živi nastopi za glasbenike svetišča. Odri prizorišč, kakršni so mladinski centri in avtonomne cone, pa prav tako bistveni. Slednjih, kot je omenil moderator, tudi v Trstu primanjkuje