Muzika za sladokusce, ko sinkop nikoli ni preveč

Trio vodi naš priznani tolkalec in skladatelj Žan Tetitkovič, ki ga v Ameriki poznajo pod umetniškim imenom Jean John, vokalistka, pianistka in skladateljica je talentirana Kelly Green, ki z živahnim in sugestivnim nastopom povzdigne koncert v radoživo in intimno zgodbo, polno čarobnih melodij podprtih s sugestibilnim pianizmom. Posebno lepo je zažarela, ko je izvedla pesem Nothing At All, posvečeno spominu na pokojno mater. Skladba ima elemente spevnega songa. Ob smrti je nastala praznina, umanjkali so resnični odnosi, pogovori, četudi so bili včasih samo klepet brez globljega pomena. Vse je samo še spomin in resignacija. Res, krasna poema, ki jo je pevka zapela iz srca. Kontrabasist, kot “eminenca v ozadju”, Luca Soul, seveda natančno pozna svojo vlogo in z lahkoto prestopa med “walking” basovskimi linijami do ritmičnih ali melodičnih pasusov, ki glasbi tria dajejo šarm opore in stabilnosti.

Vsi so vrhunski glasbeniki. Žan Tetitkovič, četudi že dodobra uveljavljen v srčiki jazz kulture, v New Yorku, se še vedno izobražuje, še vedno išče svoj popoln “beat”. Trio je konceptualno odprt za vse pretekle sloge, je pa opazno, da se z eksperimentiranjem ali ultra nenavadnimi zvočnimi kombinacijami ne ukvarja. Veliko igrajo svojo glasbo, aranžirajo popularne standarde, swingajo na polno, včasih zanihajo v blues (maternica jazza, seveda) ali užgejo ritme bebopa, kjer je brzina zakon, harmonska kompleksnost šarmantna, improviziranje ima časten domicil, sinkop pa seveda tudi nikoli ne zmanjka. Vse komade po pravilu uglasijo na način, ki je podpisanemu pravi balzam za uho. Takole bi strnili: Hvalabogu, spet nekaj dobrega jazza na odru, nekaj tistega feelinga, ki je doma v stanovskih klubih, kjer seveda v klasični dvorani “sfali” kakšen kozarec piva, pa svobodno “kretanje” v ritmu, a nič zato, muzika vseeno dvigne dušo v višje nadstropje. Ja, jazz, ki te posadi na kompozicijo Blue Train Johna Cotranea, in zapelje v širni svet izrazne svobode. •