Morala je za ovce, za bogate pravil ni
“Če se ozremo v svet politikov, ugotovimo, da moralna pravila zanje ne veljajo. Ta so namenjena samo ovcam, torej nam, medtem ko se njim zaradi kršenja moralnih norm nič ne zgodi,” pravi Metod Frlic, vsestranski umetnik, ki je na svoji iztekajoči se razstavi v portoroškem Monfortu skozi umetnost izlil ves svoj gnev nad globalno družbo.

PORTOROŽ > In od tod tudi naslov prostorske postavitve v Monfortu (svoja vrata zapre v nedeljo), ki privablja s svojim provokativnim naslovom. V prostornem razstavišču nekdanjega skladišča soli so postavljena dela, ki nosijo naslove Multi Culti ali papež Frančišek prihaja v miru, Strah Evrope, Obama was here, Druga resnica ..., a četudi naslovov ne bi prebrali, bi nas podobe, ki so do najmanjšega detajla nastale pod prsti Metoda Frlica, presunile s svojo izpovednostjo, pronicljivostjo in domala strašansko prekognicijsko močjo.
Umetnost ne potrebuje všečkov in njena naloga ni v ugajanju, in vendar je Metod Frlic tako močno radikaliziral svoje podobe, da v gledalcu vzbudijo nelagoden nemir, ki ga ne zapusti niti ob odhodu. Kol, s katerim nas Frlic tolče po glavi, je poslastica tako za sadiste kot za mazohiste, tako za tiste, ki uživajo v povzročanju trpljenja, in za one, ki uživajo v bolečini.
S kolom po glavi
“Seveda sem se namensko odločil, da bom radikaliziral likovne podobe, saj danes ljudi ne moreš drugače premakniti. In zato morajo dobiti s kolom po glavi,” o kolu, ki ga uporablja in predstavlja naše notranje strahove in predsodke, je za naš časnik spregovoril Metod Frlic.
Vse podobe so močne, presunljive, odpirajo vprašanja, na katera odgovori niso zmeraj lahki. Frlic nastavlja ogledalo tako desnim kot levim, tako intelektualcem kot delavcem, da o tajkunih niti ne govorimo.
Nakar obiskovalec postoji pred instalacijo, poimenovano Multi Culti ali papež Frančišek prihaja v miru, v kateri je pod muslimanskimi oblačili videti prav papežev obraz, za njim pa raketne izstrelke.
“To prostorsko postavitev sem naredil že pred dvema letoma in je gostovala na razstavah v Mariboru in Budimpešti. V kalupu iz gume sem za vsak slučaj naredil dva portreta papeža. Nakar me je obiskal prijatelj in me vprašal, ali hočem, da ta portret pride do papeža. Odgovoril sem, da seveda hočem. Hecal sem se. Vse, kar se je zatem zgodilo, se je zgodilo samo po sebi. In povabili so me k papežu,” svoje srečanje s prvim očetom katoliške cerkve opisuje Frlic.
Malikovanje je videti dobrohotno
Prepričan je, da so papež in ljudje, ki ga obkrožajo, dobro vedeli za obstoj instalacije Multi Culti ali papež Frančišek prihaja v miru: “A ker je papežev portret videti dobrohotno, se jim je zdel dobra reklama za Cerkev. Pragmatični kot so, so dobro vedeli, kaj počnejo, ko so me povabili na obisk. Leto dni pozneje sem od papeža prejel tudi fotografijo, na kateri smo upodobljeni ob obisku, ter posvetilo. Večer, preden sem papeža obiskal, pa sem se ustavil tudi pri kardinalu Francu Rodetu. Poudaril je, da je to prvi portret, ki ga je papež doslej sprejel. Takšna malikovanja je doslej zavračal.”
Frlic je kritičen do vseh globalnih dogodkov in svoje jeze ne potiska pod preprogo, temveč jo dejavno usmerja. Denimo v postavitev Zlato tele, kjer je zlato letalo, pod njim pa utapljajoče se roke in številne humanistične knjige, z branjem katerih naj bi naša civilizacija postala boljša, ampak ji to očitno ni uspelo. So te roke prispodoba utapljajočih se beguncev? So, a ne le njih. Frlic ne ostaja dolžan niti kavč revolucionarjem, katerih um je napolnjen s humanističnimi idejami, katere pa jim do srca niso segle. Zato lahkotno podpirajo pošiljanje brezpilotnih letal nad ljudi in se niti ne ustavijo, da bi se vprašali, ali takšno početje ne nasprotuje gotovo miroljubnim idejam s knjižnih polic.
Presunljiva je tudi podoba 64 figur nosečih muslimank, naslovljenih Strah Evrope. Številka predstavlja polja na šahovnici, vendar so vsi udeleženi enaki in je igro nemogoče odigrati. Noseče muslimanke zmagajo v vsakem primeru. In da, s svojimi nosečniškimi trebuhi bodo zavzele Evropo. Brez enega samega izstreljenega naboja.
Naše najboljše ogledalo
Nives Marvin, kustosinja razstave, ki je nastala pod okriljem Obalnih galerij Piran, enega najdrznejših slovenskih kiparjev, docenta na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani, razstavo Morala je za ovce vidi kot provokacijo, tudi šok in vsekakor kot priložnost, da se ozavestimo skozi prepoznavne in konkretne resničn0sti. “Na pričujoči razstavi Frlic sporoča resnico in samo resnico. Po eni strani živimo v blaginji tako opevane in visoko razvite tehnološke civilizacije, po drugi strani pa v nerazumljivem svetu izkoriščanja, družbenega razslojevanja, migracij, vojn, številnih zlorab kapitala in oblasti, revščine ter tragedij malega človeka: prostorska postavitev Morala je za ovce je gotovo najbolj avtentično ogledalo trenutnega domačega in najširšega globalnega sveta,” razmišlja Nives Marvin in se še enkrat zazre v razstavo, polno bolečih simbolov in resnice.