Mora spletne vplivneže nov medijski zakon skrbeti?

Vlada je konec leta potrdila predlog novega zakona o medijih in ga poslala v obravnavo v DZ. Kot navajajo na ministrstvu za kulturo, gre za prvo celovito prenovo medijskega zakona po več kot dvajsetih letih. Novi zakon pa gre marsikomu tudi v nos. Toda, kaj pravzaprav prinaša?

Spletna vplivnica in članica SDS Zala Klopčič s peticijo nasprotuje 
novemu medijskemu zakonu. Foto: MPA
Spletna vplivnica in članica SDS Zala Klopčič s peticijo nasprotuje novemu medijskemu zakonu. Foto: MPA

SLOVENIJA > Zakon v prvi vrsti omogoča pripravo shem za finančno pomoč medijem, ki doslej niso bili upravičeni do finančne pomoči države. Zato v novem zakonu prenavljajo in finančno krepijo razpis za sofinanciranje medijskih vsebin, ki je namenjen zlasti delovanju radijskih in televizijskih programov posebnega pomena ter neodvisnim in specializiranim medijem. Predvideva tudi dve novi shemi finančnih pomoči, prvo za pomoč pri digitalnem prehodu tiskanih medijev in drugo za pomoč digitalnim medijem.

Poleg tega zakonski predlog vsebuje tri stebre: avtonomijo novinarjev, medijsko raznolikost in preglednost. Z zakonom želijo na ministrstvu za kulturo povečati preglednost lastništva in financiranja medijev.

Asta Vrečko

ministrica za kulturo

“Če nekoga skrbi, da ne bo več mogel pozivati k nasilju, terorizmu in kaznivim dejanjem, je to tudi vzrok za skrb.”

Novi medijski zakon prvič opredeljuje tudi ustvarjalce spletnih vsebin. (Foto: Profimedia)

Redefinicija pomena medijev

Z zakonom bo zaživel tudi tako imenovani medijski razvid, ki bo narejen po vzoru aplikacije za prikaz porabe javnega denarja v Republiki Sloveniji (Erar) in kjer bodo zbrani podatki o medijih, njihovem lastništvu, financiranju in državnem oglaševanju v medijih. Zakon predvideva tudi posebne postopke, s katerimi bodo ugotavljali koncentracijo lastništva medijev.

Novi zakonski predlog vsebuje še novo definicijo medija, ki zajema tudi nove medije, ob tem pa na ministrstvu pravijo, da sami ne bodo določali, kdo je medij in kdo ne, češ da ni dobro, da bi država odločala o tem. O lastništvu političnih strank v medijih pa na ministrstvu pravijo, da bodo po sprejetju novega zakona “nekateri akterji ugotovili, da niso to, kar si mislijo, da so”.

Ministrica za kulturo Asta Vrečko je poudarila, da so v zakonu pripravili tudi podlage za zamejevanje sovražnega govora, pri čemer so upoštevali tudi izsledke in sklepe vladne delovne skupine za sovražni govor.

SDS s peticijo proti zakonu

Zakonu pa, pričakovano, nasprotujejo v opozicijski SDS. V prvih dnevih leta je tako zaživela spletna peticija, ki vlado poziva k umiku predloga zakona. V peticiji navajajo, da se bodo v razvid medijev morali vpisati tudi spletni vplivneži. Ustvarjalka spletnih vsebin in vidna članica SDS Zala Klopčič je med drugim navedla, da bo zakon “zamajal svobodo govora in neodvisnost medijev”. Peticijo je sicer doslej podpisalo približno 11.000 ljudi.

Klopčič je pri tem zatrdila, da bo “medij vsak, ki prek neke platforme širi svoje informacije, mnenje ali izobražuje sledilce. Tako se bodo v razvid medijev morali vpisati vsi podkasterji, vplivneži, vlogerji in ostali”.

Ministrica je navedbe Klopčič zavrnila in dejala, da želi SDS s peticijo diskreditirati delo vlade. “Zdi se, da zakona niso prebrali ali ga ne razumejo,” je povedala.

Vplivneži prvič opredeljeni

Ministrstvo v predlogu zakona predlaga nov register, s katerim nadomešča dosedanji medijski razvid. Predlaga, da izdajatelji medijev pristojnemu ministrstvu sporočijo številne podatke. Poleg imena medija, odgovornega urednika ter vire in načine financiranja medija tudi lastnike izdajatelja ter znesek prejetih sredstev od javnih subjektov in državnega oglaševanja. “Razvida 'influencerjev' pa ni in tudi ne bo,” je danes dejala Vrečko.

Predlog zakona pa prvič vpeljuje tudi izraz vplivnež. Opredeljuje jih kot ustvarjalce spletnih vsebin, ki objavljajo na spletnih platformah ali platformah za izmenjavo videov ali zvočnih posnetkov in katerih namen je z objavami vplivati na družbo.

Bodo pa določeni členi predloga zakona res veljali tudi za vplivneže. Gre za določbe o razkritju nasprotja interesov, prepovedi spodbujanja nasilja ali sovraštva in ščuvanja k storitvi terorističnih kaznivih dejanj, o zaščiti otrok ter oglaševanju, sponzoriranju in promocijskem umeščanju izdelkov, navaja predlog.

“Če nekoga skrbi, da ne bo več mogel pozivati k nasilju, terorizmu in kaznivim dejanjem, je to tudi vzrok za skrb,” je ob tem dejala Vrečko.

Zakonu v bran je stopila tudi nekdanja vplivnica in partnerka predsednika vlade Tina Gaber. Kmalu zatem so se na spletu pojavili pozivi k soočenju Gaber in Zale Klopčič. Na pozive se Gaber za zdaj še ni odzvala.


Najbolj brano