Monokomedija Notranji pir Mihe Šaleharja: do dna slovenskega rekreativnega pijančevanja

SEŽANA > Zelo priljubljeni radijec Vala 202, ki mu s provokativnimi vprašanji iz poslušalcev velikokrat uspe pretkano izvabiti tudi najbolj pritlehna in politično nekorektna mnenja ter je kot tak izvrsten pokazatelj splošne družbene klime in njene dekadence, ima za seboj že tri knjige. Zbirko kolumn Duh česa, Pustolovec zmote, patetični priročnik za razumevanje priletnega alfa samca in zadnja Notranji pir ali kako se prepiti do konca, ki je letos dočakala tudi svojo odrsko priredbo v režiji Mateja Recerja.

Črpal iz bogatih osebnih izkušenj

Tako kot v knjigi tudi v monokomediji njen avtor črpa iz bogatih osebnih izkušenj in v zgodbi svojega življenja secira nekatere lastne “mejnike” oziroma elemente vsakdanje folklore, skozi katere prikaže, kako je slovenska družba globoko komodificirala rekreativno pijančevanje.

Miha Šalehar

radijec in pisec

“Če mislite, da smo danes tukaj, da vam bom govoril o tem, zakaj je fino, prenehati piti alkohol in limone v radensko metat, se motite. Tega ne počnem. Ker poznamo take tipe, ki z nečim nehajo in nato začnejo drugim soliti pamet.”

Šalehar glede sebe ne okoliši in uvodoma navede zelo detajlne številke o količini popitih alkoholiščin. Vsega sta bila kriva Vrba (Prešernova rodna vas domača) in kivijev liker, bi lahko dejali, in s katerima se je pravzaprav začela njegova iniciacija v alkohol. Od šolskega izleta v Vrbo pri 14. letih do odločitve, da preneha s pitjem alkohola, so Šaleharjeva jetra po njegovih izračunih predelala približno 36.400 pollitrskih steklenic piva. Za to je potreboval približno milijon in sto tisoč požirkov. V treh desetletjih in pol se je nabralo približno za deset let dni, ko je bil bodisi pijan ali mačkast. Edinole dve nedelji je dočakal trezen oziroma “nezdelan” od alkohola, in sicer, ko se je prebudil v bolnišnici po operaciji in ko je v porodnišnici dočakal rojstvo svojega otroka.

Noče moralizirati in deliti podukov

“Če mislite, da smo danes tukaj, da vam bom govoril o tem, zakaj je fino, prenehati piti alkohol in limone v radensko metat, se motite. Tega ne počnem. Ker poznamo take tipe, ki z nečim nehajo in nato začnejo drugim soliti pamet,” je med drugim med predstavo navrgel Šalehar. Ta, seveda, noče moralizirati ali deliti “NIJZ-jevskih" podukov o škodljivih vplivih prekomernega uživanja alkohola, ampak osvetliti (velikokrat sicer preveč stereotipno), kako so vsakdanji dogodki, kot so rojstvo, smrt, obisk maše, nakup toplotne črpalke, tedenski trening, “nedolžni” in pričakovani izgovor za kozarček ali več njih ... Šalehar z Notranjim pirom tako želi predvsem odpraviti vse dvome o tem, da v slovenski splošni javnosti alkohol, kljub trudu vseh pristojnih institucij, nikakor ni obravnavan kot “družbeno zlo”, ampak kot pričakovani “spremljevalec” vseh pomembnih in popolnoma nepomembnih dogodkov našega vsakdana.