Mojster toplih, humornih in ganljivih pesmi
Hello in There, Sam Stone, Illegal Smile, Angel from Montgomery, Killing the Blues, Souvenirs, Lake Marie, Dear Abby ... Odlične pesmi so po svetu zazvenele ob novici, da je med žrtvami koronavirusa pristal tudi 73-letni John Prine, mojstrski ameriški kantavtor krhkega zdravja.
NEW YORK > “Brezkompromisna in sijajna intertekstualna poetika Johna Prina sodi med vrhunske dosežke besedne in glasbeno-besedne umetnosti sodobnega časa,” pravi Matej Krajnc, kantavtor, prevajalec in književnik. “Bil je sijajen satirik in hkrati neposreden, a topel pripovedovalec zgodb o tem, 'kako so ljudje imeli to in to reč med sabo'. Njegove pesmi so posvojili tako nobelovci kot sleherniki, tako montgomeryjevski angeli kot poštarji iz Chicaga. Na mojo glasbenobesedno ustvarjalnost je imel - poleg Dylana - najbrž odločilen vpliv in hvaležen sem mu za vsako besedo, ki jo je zapisal. Starosta samospevstva, hvala ti in počivaj v miru! Prižgi si zdaj naposled tisto cigareto, dolgo devet milj!”
V poslovilnem pozdravu se Krajnc navezuje na pesem When I Get To Heaven, v kateri je Prine leta 1998, ob spopadu z rakom, napovedal, kaj vse si bo privoščil po prihodu v nebesa. Tja so ga nazadnje pripeljali zapleti zaradi okužbe z novim koronavirusom. Njegova žena Fiona je 20. marca sporočila, da je okužena z virusom in da so testirali tudi moža, a je bil test “nedoločen”, 3. aprila pa je sporočila, da je mož že osmi dan priklopljen na respirator in da ima pljučnico.
Prine se je rodil 10. oktobra 1946 v Maywoodu v zvezni državi Illinois. V šestdesetih letih se je ognil Vietnamu in poletje ljubezni leta 1967 preživel v Nemčiji; kmalu zatem je posnel pesem Sam Stone o vojnem veteranu, ki se vrne domov in, zasvojen z drogami, umre zaradi predoziranja.
Prinov izjemen dar je “odkril” Kris Kristofferson. Leta 1971 je izdal odličen prvenec, naslovljen John Prine, grammyja za najboljši folkovski album sta mu prinesla tako The Missing Years (1991) kakor Fair & Square (2005), letos pa je prejel še grammyja za življenjsko delo. Deležen je bil še drugih pomembnih časti.
Med njegove najmočnejše pesmi sodi Hello In There, pripoved o starih in samotnih ljudeh, zaokrožena z nasvetom poslušalcu, naj jim nameni vsaj prijazen pozdrav. Že zdavnaj jo je posvojila Joan Baez in jo pred dnevi iz svoje kuhinje zapela in zabrenkala v spodbudo tovarišu. Johna Prina so v minulih letih in desetletjih upravičeno hvalili tudi mnogi drugi, med njimi Johnny Cash in nekdanji Pinkfloydovec Roger Waters. Nobelovec Bob Dylan ga je označil za enega svojih najljubših piscev, kot najljubšo med njegovimi pesmimi pa navedel Lake Marie. “Prinove pesmi so čisti proustovski eksistencializem,” je dejal leta 2009.
Ob današnji žalostni novici se je Bruce Springsteen spomnil, kako so tako njega kakor Prina v začetku sedemdesetih imenovali “novi Dylan”, tri leta starejšega kolega pa je imenoval “pravi nacionalni zaklad in tekstopisec stoletja”.
