Mojster prepletanja fikcije in dejstev

ŠVEDSKA > “Moj oče je umrl, ko sem bil star komaj šest mesecev, tako da me je vzgajala le mati, zelo religiozna ženska,” se je v Domu knjige po otroštvu sprehajal Pier Olov Enquist.

“Odraščal sem v vasici, majhnem kmečkem kraju globoko v gozdu, tisoč kilometrov severno od Stockholma. Vsaka hiša je imela največ štiri krave in v najboljšem primeru enega konja. Vse to je bilo normalno, nekoliko nenavadno je le, da iz vasice s komaj osemdesetimi prebivalci prihaja kar pet članov švedskega pisateljskega društva. Ne vem, kako naj si to pojasnim. Morda z dejstvom, da je bila naša vasica vselej zasnežena, da nismo imeli ne kina ne gledališča, da mladi nismo smeli popivati ali se ukvarjati s športom, torej smo si poiskali druge dejavnosti, recimo pisanje,” je dejal pisatelj, ki je bil deležen stroge verske vzgoje.

A ta je bila po njegovih besedah tudi koristna: “Učili so nas o dobrem in slabem, o grehu, o peklu, o nebesih, o smislu življenja, torej o marsičem, kar pisatelju pride prav.”

Ostal je skromen

In res mu je marsikaj prišlo prav v več kot 40 delih, prevedenih v več kot 30 jezikov. Med njimi najdemo tako romane, gledališke igre, filmske scenarije, eseje kakor celo operni libreto. Preživljal se je kot novinar, režiser in literarni kritik, za svojo literaturo je prejel več nagrad; kar dvakrat prestižno Strindbergovo, poimenovano prav po slovitem dramatiku in rojaku Augustu Strindbergu, s katerim se je ukvarja tudi v svojih delih, najodmevneje v drami, ki so jo uprizorili tudi na Broadwayu.

”Moj spomin na P. O.-ja Enquista - na Švedskem je namreč znan po tem imenu - je zelo prijeten, “ pravi prevajalka Mita Gustinčič Pahor. S pisateljem se je srečala leta 2011, ko je na festivalu Fabula predstavljal roman Knjiga o Blanche in Marie, ki ga je prevedla. “Tistega popoldneva, 19. aprila, smo se urednica Študentske založbe in organizatorka festivala Renata Zamida (ta je v Kopru pogovor, ki je potekal v angleščini, tudi prevajala), P. O. Enquist, njegova žena Gunilla Thorgren in jaz usedli v avto ter se iz Ljubljane odpeljali v Koper. Bil je čudovit, sončen pomladni dan. Kot dokaj neizkušena voditeljica tovrstnih pogovorov sem bila seveda nekoliko na trnih, a me je že prihod v domače mesto pomiril. Pomiril pa me je tudi pogovor med skupnim kosilom, ki je bil zelo sproščen in prijeten. Enquist se je iskreno zanimal za to, kako živimo v Sloveniji, spraševal je o slovenski zgodovini, tudi o osamosvojitveni vojni,” pravi prevajalka, ki se pisatelja spominja kot toplega, prijaznega in skromnega človeka.

Med fikcijo in dejstvi

“Ostati skromen, potem ko si dosegel status vélikega pisatelja, dramatika, režiserja, intelektualca in družbenega kritika, zna biti težko. A zdi se, da je Enquist ostal tisti sramežljivi edinec stroge, pobožne matere s severa Švedske, kjer je odraščal,” pojasnjuje. Ob tem poudarja, da se je Enquist loteval tem, ki so pomembno zaznamovale švedsko zgodovino, denimo treh najpomembnejših gibanj, ki so nastala ob koncu 19. in začetku 20. stoletja: delavskega gibanja, gibanja za treznost in gibanja svobodnih cerkva.

“Loteval se je tudi zgodovinskih osebnosti, kot sta Marie Curie in Blanche Wittman v Knjigi o Blanche in Marie, a ne smemo pozabiti, da so njegovi romani fiktivni in da pisatelj prepleta zgodovinska dejstva z domišljijo. To nekako podkrepi tudi s svojim slogom, saj se njegov dokumentaristični slog prepleta z zelo čustvenimi in poetičnimi pasažami,” še pojasni prevajalka. In doda, da je Enquist mednarodno zaslovel z romanom Legionärerna (Legionarji) iz leta 1968, v katerem obravnava travmatičen dogodek za švedsko zgodovino: “ Švedska je pod pritiskom Sovjetske zveze 25. januarja 1946 tej državi izročila 146 vojakov iz baltskih držav, ki so bili prisilno vpoklicani v nemško vojsko, in nekaj nemških vojakov, ki so se ob koncu vojne zatekli na Švedsko. Vojaki iz baltskih držav so bili za sovjetsko stran seveda vojni zločinci. Nekateri so pristali v taboriščih, druge so celo poslali domov. Sporno je bilo to, da Švedska kot nevtralna država teh vojakov ni bila dolžna predati.”

Enquistove teme so, našteva prevajalka, razočaranje, ljubezen, odnosi med Bogom in posameznikom, resnico in goljufijo, moralnim in nemoralnim. “Upam in želim si, da se bo katera od slovenskih založb odločila za prevod še katerega od njegovih del,” prizna Mita Gustinčič Pahor. Prevajalka, zaposlena kot lektorica za švedski jezik na oddelku za germanistiko z nederlandistiko in skandinavistiko na Filozofski fakulteti v Ljubljani, bi z veseljem prevedla leta 1999 nagrajeni roman Livläkarens besök (Obisk kraljevega zdravnika), po katerem je bil delno posnet tudi film A Royal Affair (2012), v katerem igrata Alicia Vikander in Mads Mikkelsen.