Mojster kriminalk od Osla do Ospa
Pogled na plezalca, ki se je v žgočem sobotnem soncu vešče vzpenjal po osapskih stenah, ni vzbujal prav nobene slutnje, da gre za enega najslavnejših pisateljev na svetu ta hip. A Jo Nesbø je vsaj toliko nepredvidljiv kakor dogajanje v njegovih kriminalnih romanih.
LJUBLJANA, RIBNICA, OSP > Jo Nesbø (1960)je v sklopu svetovne turneje, na kateri predstavlja novi roman Macbeth, v petek obiskal Slovenijo, se pogovoril z novinarji v knjigarni Konzorcij, od tam odšel na pogovor v Ribnico, v soboto zvečer je razprodal Linhartovo dvorano v Cankarjevem domu, dopoldne pa izkoristil za oddih in svojo veliko ljubezen - prosto plezanje.
Zelo dober plezalec
“Je zelo dober plezalec. Glede na to, koliko drugih obveznosti in hobijev ima, sem prav presenečen,” nam je pod steno pojasnil Klemen Premrl, profesionalni plezalec in inštruktor športnega plezanja, ki je tega dne spremljal pisatelja.
Svetovno znani pisec kriminalk je v Ospu z zanimanjem poslušal, da je v bližnjem Trstu nekoč živel in pisal James Joyce. Ko je omenil, da zadnje čase sicer bere Hemingwaya, pa je izvedel še, da je ameriški pisatelj roman Zbogom, orožje postavil v Kobarid više ob meji.
Najbolj pa je Nesbøja očaral Osp: “Votlina je očarljiva in po tako trdnem apnencu je užitek plezati, imel sem se res lepo. Čudoviti Osp so mi že velikokrat hvalili, o njem so mi pripovedovali plezalci tudi iz Norveške. Te stene ne slovijo le po deželah Balkana, zanje vedo po vsej Evropi. Osp je še posebej priljubljen med plezalci, ki si želijo nekoliko težjih preizkušenj, saj plezaš iz votline, tako da veliko visiš v zraku in je zato napornejše.”
S prostim plezanjem se nekdanji profesionalni nogometaš prve norveške lige, ki mu je nadaljevanje nogometne kariere preprečila poškodba kolena, ukvarja v zadnjih letih, čeprav ga je strah višine. A menda mu prav občutki, ki ga prevevajo v samoti nevarnih sten, dajejo navdih za napete zgodbe.
Policijski inšpektor Macbeth
Za 58-letnega Norvežana povsem upravičeno velja, da je pisateljska zvezda: prodal je več kot 38 milijonov knjig, ki so prevedene v 40 jezikov. V Slovenijo ga je pripeljala založba Didakta, pri kateri je v teh dneh izšel prevod romana Macbeth, pred tem pa tudi niz knjig o doktorju Proktorju, s katerimi Nesbø navdušuje mlade bralce, in seveda serija kriminalk z nedružabnim in samouničevalnim detektivom Harryjem Holom, ki prodorno in predano rešuje krvave umore. In res je zanimivo, da je teh v Nesbøjevih romanih precej več, kot se jih zgodi v Oslu. Kakor poroča Slovenska tiskovna agencija, je v petkovem pogovoru z urednikom Sobotne priloge Dela Alijem Žerdinom v knjigarni Konzorcij pisatelj dejal, da je roman o umoru enostavneje uporabiti v družbi, kjer je vsak umor šok za sistem: “Bralci, ne glede na to, kje živijo, razumejo kontekst. Če bi pisal o Ciudad de Mexico, umor tam ne bi bil tako dramatičen. V Oslu pa je lahko vsak umor dramatičen.”
Okrutnosti in krvi, ki jih morilci s svojih rok ne morejo sprati, je precej tudi v Macbethu. Nesbø se je ponudbe britanske založbe Hogarth Shakespeare Project sprva sicer otepal, saj je menil, da je eden redkih privilegijev pisatelja, da lahko uresničuje lastne ideje, tu pa je bilo, kot da je dobil domačo nalogo. Vendar se je pozneje odločil, da pristane na sodelovanje, a le pod pogojem, da lahko izbere Macbetha. Pa ne zato, ker bi ta med Shakespearovimi deli prednjačil po številu umorov: “Če preštejemo trupla, je šele na četrtem mestu,” se je pošalil. Izbral ga je, ker gre v jedru za zgodbo človeških bitjih, ki morajo sprejeti odločitve v moralnih dilemah. “In to bo vedno moderno,” je poudaril.
Njegov Macbeth je policist z burno preteklostjo. Živi v 70. letih prejšnjega stoletja v industrijskem mestu, ki ga pisatelj ne poimenuje in v katerem ves čas dežuje, vladajo pa mu mamilarske tople. Ko se racija med preprodajalci droge sprevrže v krvav pokol, mora inšpektor Macbeth s svojo ekipo počistiti razdejanje. “Njegov uspeh je nagrajen in na lepem ima vse: moč, denar, spoštovanje. A moški, kot je on, nikoli ne pride na vrh. Macbeth, ki ga preganjajo prividi in paranoje, se začne sesuvati. Prepričan je, da ne bo dobil tistega, kar mu po pravici pripada. Razen če ne bo ubijal,” roman predstavljajo na založbi Didakta, kjer je izšel v prevodu Maje Lihtenvalner in Primoža Ponikvarja. Nesbø je obdržal vsa imena likov iz izvirnika, med drugim se pojavijo tudi tri čarovnice. Nesbø jih zaposli z mešanjem droge za šefa podzemlja, Macbethu pa ne prerokujejo, da bo postal kralj, marveč mu povedo, da bo šef policije …
Harry Hole se vrača
Macbeth velja za igro, v kateri je znameniti angleški dramatik segel najgloblje v temne tolmune človekove notranjosti. Teh ne manjka niti v romanih, kjer se z množičnimi morilci pa tudi z lastnimi demoni bori detektiv Harry Hole. Nesbø ga je ustvaril leta 1997 v Avstraliji, kamor je pripotoval, da bi se spočil po naporni turneji svojega benda Di Derre, s katerim še vedno nastopa. Nesbøjev detektiv je plemenit, a v marsičem tudi antijunak - preveč pije, asocialen je in precej neprilagojen, a prav s temi človeškimi šibkostmi se bralcu približa in prikupi. In kot je avtor povedal med obiskom v Sloveniji, se obeta nova knjiga s Harryjem v glavni vlogi. Izšla pa naj bi prihodnje leto.
Med obiskom v Ospu smo se lahko prepričali, da je Jo Nesbø prijazen, odprt in ustrežljiv. Kako zelo priljubljen je med slovenskimi bralci, pa je pokazal sobotni večer, na katerem se je z njim, tako kot večer poprej na Škrabčevi domačiji v Ribnici, pogovarjala novinarka Ksenija Horvat. Linhartova dvorana Cankarjevega doma je bila namreč polna do zadnjega kotička, razprodana, pa čeprav v Sloveniji sicer ni običajno, da bi za srečanja s pisatelji ali pesniki morali kupovati vstopnice. In tudi na ljubljanskem literarnem večeru se je, tako kot pred dnevi na Hrvaškem, od koder je prišel k nam, pred Nesbøjem vila dolga vrsta navdušenih bralcev, željnih njegovega avtograma.
O tem, kako je Jo Nesbø plezal v Ospu, preberite: Jo Nesbø: “Čudoviti Osp so mi že velikokrat hvalili”
