Moč puščave in kapitala

Peščeni planet že od 70. let dalje velja za filmski sveti gral znanstvene-fantastike. Z njo oziroma bolje rečeno s producenti filmske priredbe nista imela najboljše izkušnje David Lynch, pred njim pa še Alejandro Jodorowsky, ki je sodeč po dokumentarcu Jodorowsky's Dune načrtoval še posebej “divjo” filmsko različico, na kup pa mu je uspelo zbobnati sanjsko ekipo (Chriss Foss, Dan O'Bannon, H.R. Giger ...). Ključna problema za filmsko predelavo sta dolžina (slovenski prevod šteje približno 520 strani) in kompleksnost obravnavanih tem. Frank Herbert je roman namreč napisal v zanosu odmevov hipijevskega gibanja, idejo pa je dobil leta 1959, ko se je udeležil raziskave o ekologiji peščenih sipin pri mestu Florence v ameriški zvezni državi Oregon. V knjigi je tako ponudil zelo svojstveno zmes ekologije, neokolonializma, geopolitike, mistike … Vsem tem temam je Denis Villeneuve ostal zvest tudi v filmu in ponovno dokazal, da je trenutno eden najbolj vznemirljivih režiserjev znanstvene fantastike.