Mlada gledališka Evropa

Kultura
, posodobljeno: 24. 06. 2026, 15:00

Festival FUGA je zrasel na temeljih nekdanjega PPF Mladi in se je do danes uveljavil kot osrednja platforma za izmenjavo informacij in umetniških praks ter predstavitev gledaliških uprizoritev evropskih umetniških akademij in šol. Letošnja, sedma edicija festivala (10. - 15. julij), po izboru selektorja in umetniškega vodje Ivana Lobode na ogled ponuja šest predstav iz Slovenije, Srbije, Poljske, Švice in Slovaške, v spremljevalnem programu pa okroglo mizo, delavnico in glasbene nastope.

Mejna kontrola pravi

Mejna kontrola (Border Control) Emme Vičanove v režiji Miroslava Tauchmanna v produkciji Akademije za uprizoritvene umetnosti iz Bratislave

Foto: Arhiv

Festival, ki vsako poletje obiskovalcem na ogled ponudi po šest predstav oziroma produkcij (večinoma) zaključnih letnikov gledaliških akademij iz evropskih držav, znova dokazuje, da mladi ustvarjalci ne posegajo le po dramskih predlogah uveljavljenih imen, temveč in predvsem po sodobni dramatiki domačih avtorjev, novitetah in delih mlajše generacije - njeni pogledi pa svet motrijo z drugačnimi premisleki, njeni glas in dejanja pa bodo oblikovala našo prihodnost. Teme, ki vznemirjajo mlade ustvarjalce, so zato vprašanja spola, marginalne skupine in ljubezen, žanrsko pa se predstave gibljejo od dramskih, postdramskih in kabareta do fizičnega in dokumentarnega gledališča.

Družbena represija in nasilje

Z vprašanjem spola kot družbenega konstrukta in normativne kategorije se ukvarja intimna in analitična uprizoritev Jaz, David, avtorjev Gabrijela Lazića (tudi režiser uprizoritve) in Nastje Uršule Virk v produkciji AGRFT. Predstava razkriva pritiske, ki jih družba in institucije izvajajo nad telesi, ki ne ustrezajo pričakovanim normam, hkrati pa odpira prostor za razmislek o identiteti, telesu in nasilju, ki nastaja v imenu normalnosti. O pritiskih družbe prav tako govori predstava Ples podgan (A dance of the Rats) v režiji Radeta Josipovića in v produkciji beograjske Fakultete za dramske umetnosti, v kateri spremljamo skupino družbenih izobčencev, ki skozi gledališko formo uprizarjajo lastne življenjske zgodbe. Njihove izkušnje nasilja, zavrnitve in marginalizacije se prepletajo v surovo in neposredno odrsko pripoved, ki v formi urbanega kabareta razkriva temne plasti družbe ter odpira vprašanja svobode, dostojanstva in možnosti pobega z družbenih robov.

Zakaj uporabljamo violine

Avtorski projekt Zakaj uporabljamo violine? (Why Do People Use Violins?) Akademije Teatro Dimitri iz Švice

Foto: Arhiv Gledališča

V sklop predstav, ki odražajo odnos do marginalnih skupin, sodi tudi predstava Mejna kontrola (Border Control) Emme Vičanove v režiji Miroslava Tauchmanna (Akademija za uprizoritvene umetnosti, Bratislava), ki skozi pogovore nekdanjih mejnih stražarjev razkriva zamolčane zgodbe in osebne travme. Ko eden izmed njih prvič spregovori o svoji izkušnji, se začne razpirati kompleksna slika odnosa do meja, tujcev in lastne zgodovine.

Ujetniki medčloveških odnosov

O medčloveških odnosih, o tem, kako nas ti določajo in kaj smo zanje pripravljeni storiti, se sprašujejo tudi avtorji predstave Vse dokler govorimo o ljubezni (As Long We Speak of Love) v produkciji Akademije umetnosti iz Novega Sada; dokumentarna predstava temelji na resničnih zgodbah o ljubezni med mladimi. S pripovedmi in neposredno komunikacijo z občinstvom raziskuje sodobne odnose, čustva in pričakovanja ter odpira vprašanje, ali ljubezen v današnjem času še obstaja ter kako jo razumemo v svetu hitrih sprememb.

Odnose, spomin in nasilje, ki lahko vznikne iz vsakdanjih situacij, raziskuje tudi fizično-gledališka predstava kolektivnega avtorstva in režije Zakaj uporabljamo violine? (Why Do People Use Violins?) Akademije Teatro Dimitri iz Švice, ki s preprostimi odrskimi elementi ustvarja intenziven svet gibanja, zvoka in ritma, kjer se banalno prepleta z nevarnim. Kolektivno zasnovana predstava odpira vprašanja osamljenosti, odvisnosti in čustvenih napetosti, ki oblikujejo človeško vedenje.

Poland not there

Poland not there

Foto: Arhiv Gledališča

Kot zadnji se bodo s predstavo Ne tam (Not There) po besedilu Maline Prześluge predstavili študenti Narodne akademije dramskih umetnosti iz Krakova. Predstava se dogaja v vasi, kjer se meje med živimi in mrtvimi brišejo. Likom, ujetim v prostor brez možnosti za pobeg, se vsakdan prepleta z grotesknimi podobami in črnim humorjem. Njihove želje po odhodu se vedno znova vračajo v isti začarani krog. Predstava s poetičnimi in brutalnimi prizori raziskuje identiteto, pripadnost in neizbežnost okolja, ki določa človeka.

Spremljevalni program

Zaradi zmanjševanja sredstev, namenjenih festivalu, je moral organizator (Gledališče Koper) skrčiti spremljevalni program, zato letos prirejajo le po eno okroglo mizo in eno dvodnevno delavnico - slednjo bo vodila performerka in plesalka Irena Tomažin, ki bo udeležencem skozi fizične in dihalne vaje pomagala odkrivati različne kvalitete in karakterje njihovih glasov -, v sodelovanju s Klubom študentov občine Koper pa dva večera - karaoke in DJ.

FUGA znova dokazuje, da mladi ustvarjalci ne posegajo le po dramskih predlogah uveljavljenih imen, temveč in predvsem po sodobni dramatiki domačih avtorjev, novitetah in delih mlajše generacije - njeni pogledi pa svet motrijo z drugačnimi premisleki, njeni glas in dejanja pa bodo oblikovala našo prihodnost.

Tudi tokrat bo predstave ocenjevala tričlanska mednarodna strokovna žirija, ki bo zadnji festivalski dan podelila nagrado za najboljšo predstavo v celoti in dve nagradi za izjemen umetniški dosežek, seveda pa ne bo umanjkala niti nagrada občinstva, ki jo bodo gledalci podelili najboljši uprizoritvi. Podelitev nagrad pri Bastionu nasproti potniškega terminala bo pospremil nastop Veronike Nikolovske in skupine Smetnaki. •