Miren: Razstava o meji, ki je v večni mir pokopališča vnesla nemir
Goriški muzej je v muzejski zbirki v stavbi ob mirenskem pokopališču postavil novo razstavo v okviru projekta Muzejske točke/Muzej na meji, ki je del uradnega programa Evropske prestolnice kulture 2025. Razstava Vsemir - meja na mirenskem pokopališču pripoveduje o meji, ki je pokopališče leta 1947 presekala na dva dela in razdelila med Jugoslavijo in Italijo ter tako razdelila ne samo žive, ampak tudi mrtve.
MIREN > Razstava Vsemir, ki jo je v sklopu projekta Muzej na meji postavil Goriški muzej, bo nadomestila dosedanjo razstavo Spomni se name, prinaša pa zgodbo o meji, ki je mirensko pokopališče leta 1947 presekala na dva dela ter ga razdelila med Jugoslavijo in Italijo. Kot pravijo v Goriškem muzeju, mirensko pokopališče govori o krhkosti in minljivosti življenja, hkrati pa govori tudi zgodbo o živih, ki so to nekoč razdeljeno pokopališče obiskovali, ker so pogrešali prijatelje in sorodnike z druge strani meje.
Razstava govori o meji in mejah
“Razstava govori o meji in o mejah. Torej po eni strani o fizični meji, ki je bila postavljena in po drugi strani, ker se nahajamo na pokopališču, tudi o meji med življenjem in smrtjo,” je o glavni ideji povedal avtor razstave, etnolog in vodja proejktov v Goriškem muzeju Rok Bavčar. Pri oblikovanju razstave je sodeloval tudi oblikovalec Bojan B. Bitežnik.
Multimedijska razstava Vsemir – meja na mirenskem pokopališču je zasnovana kot dvodelna predstavitev mirenskega pokopališča, skozi katerega je po drugi svetovni vojni zarezala ne le državna meja, pač pa tudi meja med dvema svetovnima blokoma. “V prvem delu so zbrane fotografije, arhivski posnetki, zapisi ter intervjuji lokalnih prebivalcev, ki pričajo o tej izkušnji. V drugem delu pa je instalacija, namenjena introspektivnemu delu. To je namreč četrta in zadnja postaja muzejske zbirke Muzej na meji, za katero smo želeli, da bi se ljudje na njej ustavili in se zamislili na splošno o mejah znotraj in zunaj njih, nenazadnje pa tudi o mejah preteklosti in sedanjosti,” je še pojasnil Bavčar.
Meja živih in mrtvih
Po besedah avtorja razstave se je pokopališče močno zasidralo v kolektivni spomin Mirencev. Sčasoma je postalo ne samo kraj mrtvih, temveč tudi živih. Prebivalci obeh strani meja so se za 1. november zbrali, da bi počastili spomin na mrtve, in čeprav je bilo pokopališče strogo zastraženo, so se ljudje lahko vsaj videli, si na skrivaj kaj sporočili ali izmenjali dobrine čez nesmiselno mejo. Razmere so se spremenile šele z Osimski sporazumi, ko je pokopališče po spremembi meje v celoti ostalo na jugoslovanski strani.
Razstavo so omogočili: GO! 2025, Mestna občina Nova Gorica, Občina Miren - Kostanjevica in ministrstvo za kulturo. mš
