Mineva 60 let od smrti švicarskega umetnika Alberta Giacomettija

Giacometti se je rodil v švicarski vasi Borgonovo. S slikanjem in skulpturo ga je seznanil njegov oče Giovanni, priznani postimpresionistični slikar. Leta 1922 se je preselil v Pariz in se ustalil v majhnem studiu v umetniški četrti Montparnasse, kjer je ustvaril večji del opusa.

Giacomettijev brat Diego, tudi umetnik, je postal njegov asistent, on in Annette Arm, s katero se je Giacometti poročil leta 1949, pa sta mu pogosto pozirala. V zgodnjih letih v Parizu se je Giacometti začel zanimati za kubizem in bil fasciniran nad nezavednim in sanjami, kar ga je vodilo k nadrealizmu.

Njegovo pozornost je pritegnila tudi afriška, kikladska, egipčanska in oceanska umetnost, ki je pomembno vplivala na njegov kasnejši osebni slog. V poznih 30. letih minulega stoletja je začel izdelovati drobne glave in figure, pri čemer je raziskoval perspektivo in razdaljo, ti prostorski razmisleki pa so nato spremljali vso nadaljnje ustvarjanje.

Najbolj je znan po portretih in značilnih skulpturah, ki jih je ustvaril v poznih 40. letih prejšnjega stoletja, vključno s serijo razpotegnjenih figur moških in žensk v bronu, ki stojijo ali hodijo, s katerimi se je odzval na grozote 2. svetovne vojne. V njih je upodobil človeško travmo in ranljivost.

V pismu v Franciji rojenemu in v ZDA delujočemu trgovcu z umetninami Pierru Matissu je Giacometti zapisal: "Figure niso bile nikoli trdna masa, ampak transparentna konstrukcija." Umetnik je v omenjenem pismu opisal, kako z nostalgijo gleda nazaj na svoja mladostna, klasična realistična dela in o eksistencialnih krizah, ki so pripomogle k izoblikovanju njegovega prepoznavnega sloga.

"V sebi sem ponovno odkril željo po izdelavi figuralnih kompozicij. Menil sem, da bo dovolj, če naredim le študijo ali dve po naravi, da bom doumel konstrukcijo glave in celotne figure. In tako sem leta 1935 najel model. Mislil sem, da mi bosta dva tedna zadostovala, nato se bom lahko lotil svoje kompozicije. Z modelom sem delal po cele dneve od leta 1935 do leta 1940. Nič ni bilo tako, kot sem si predstavljal. Glava je zame postala objekt, ki mi je bil popolnoma neznan in brez dimenzij," je zapisal.

Giacomettijeva fundacija v Parizu je leta 2018 v vili v slogu art nouveau v nekdanji pariški umetniški četrti Montparnasse odprla Giacomettijev inštitut, ki obiskovalce med drugim vabi z rekonstrukcijo umetnikovega ateljeja. V njem je mogoče videti originalno pohištvo, stene pa krasijo številne umetnikove skice. Giacometti je umrl v Churu v Švici, njegova žena Annete Giacometti pa je po njegovi smrti uspela atelje rešiti skupaj z opremo.

Leta 2022 je fundacija napovedala, da v letošnjem letu v francoski prestolnici v nekdanjih prostorih postaje podzemne železnice Invalides načrtuje odprtje novega muzeja, posvečenega Giacomettiju. Kot je tedaj poročala francoska tiskovna agencija AFP, naj bi v novi muzej preselili umetnikov atelje, na inštitutu pa naj bi potekale druge dejavnosti.