Mineva 32 let od smrti Kurta Cobaina

Rojen leta 1967 v Aberdeenu v ameriški zvezni državi Washington, je Cobain odraščal v okolju, ki je močno vplivalo na njegovo ustvarjalnost. Njegova glasba je združevala elemente punka in alternativnega rocka ter jih preoblikovala v prepoznaven zvok, ki ga danes poznamo kot grunge. Preboj je Nirvani uspel leta 1991 z albumom Nevermind, na katerem je tudi skladba Smells Like Teen Spirit, ki je postala himna generacije in simbol spremembe v glasbeni industriji.

Cobain se "je prijel" tudi kot simbol vsesplošnega generacijskega nemira, odtujenosti in iskanja identitete. Njegova besedila so pogosto odražala notranje boje, kritiko družbe in občutek nepripadnosti, kar je pri poslušalcih vzbujalo močno identifikacijo. Prav ta ranljivost in neolepšana iskrenost sta bili ključni za njegov vpliv, ki presega čas njegovega življenja.

Cobain je pustil pečat tudi v slovenskem prostoru. Eden njegovih zadnjih nastopov, pravzaprav predzadnji prednjegovo smrtjo, je bil leta 1994 v ljubljanski Hali Tivoli. Ta koncert je danes zapisan v kolektivni spomin kot eden pomembnejših glasbenih dogodkov tistega časa in kot redek neposreden stik domačega občinstva z bendom na vrhuncu njegove moči.

5. aprila 1994 je svetovno javnost pretresla vest, da si je tedaj 27-letni Kurt Cobain vzel življenje. Ustrelil se je v glavo. Mrtvega so ga našli na njegovem domu v Seattlu. Za seboj je pustil poslovilno pismo, naslovljeno na svojega namišljenega prijatelja iz otroštva, v katerem je med drugim zapisal občutke odtujenosti, izgube smisla ter izčrpanosti nad življenjem in glasbeno industrijo. Pismo razkriva notranji razkol med ljubeznijo do glasbe in nezmožnostjo, da bi še naprej živel življenje, ki ga je spremljalo, ter ostaja eden najbolj pretresljivih dokumentov v zgodovini sodobne glasbe.

Sicer pa se okrog njegove smrti tudi več kot tri desetletja pozneje pojavljajo različne teorije, med njimi tudi takšne, ki uradno razlago postavljajo pod vprašaj. Del javnosti je prepričan, da glasbenik ni storil samomora, temveč da bi lahko šlo za umor. Nedavno je skupina neodvisnih forenzičnih strokovnjakov iz zasebnega sektorja znova analizirala obdukcijsko dokumentacijo in materiale s kraja dogodka ter opozorila na nekatere neskladnosti. Kot je pred časom poročal britanski Daily Mail, naj bi določeni elementi ne ustrezali tipični sliki smrti zaradi strela iz šibrovke.

Raziskovalka Michelle Wilkins izpostavlja biološke kazalnike, ki po njihovi interpretaciji bolj sovpadajo s predoziranjem s heroinom kot pa s takojšnjo smrtjo zaradi strelne rane. Med drugim omenja poškodbe notranjih organov, prisotnost tekočine v pljučih ter krvavitve v očeh. Na tej podlagi so razvili hipotezo, da bi lahko bil Cobain najprej onesposobljen z visokim odmerkom droge, šele nato pa naj bi sledil strel.

Strokovnjaki opozarjajo tudi na nekatere domnevne nepravilnosti na kraju dogodka. Med njimi izpostavljajo položaj trupla ter odsotnost tulca naboja na mestu, kjer bi ga glede na potek strela pričakovali. Prav tako naj bi manjkali določeni sledovi krvi, ki so sicer značilni za takšne poškodbe.

Vprašanja odpira tudi znamenito poslovilno pismo. Po navedbah skupine naj bi grafološka analiza pokazala razlike v rokopisu, zlasti v zaključnem delu besedila, kar bi lahko nakazovalo na spremenjene okoliščine pisanja. Wilkinsova ob tem poudarja, da njihov namen ni iskanje krivcev, temveč spodbujanje ponovne, bolj transparentne preučitve primera.