Mesto knjige: Ko šelestenje knjižnih listov omami mesto
Mesto knjige, tradicionalni novogoriški knjižni festival in sejem, je pred dnevi Kavarno in knjigarno Maks ter Delpinovo ulico za ves teden spremenil v senčni raj za ljubitelje knjig in vsega, kar je z njimi povezano. Literarni ustvarjalci, nagrajenci, nominiranci, njihove knjižne zgodbe, branje poezije ob glasbeni spremljavi in še veliko drugega, med drugim tudi literarni vlak, so omrežili bodočo evropsko prestolnico kulture.
NOVA GORICA > Na Delpinovi ulici so se pred dnevi (z)družili ljubitelji knjižne kulture različnih generacij od blizu in daleč. Knjižni festival se je začel v ponedeljek zvečer v Galeriji GONG, kjer so odprli skupinsko razstavo knjižnih ilustracij za otroke Pravljična Primorska. Zvonko Čoh, Jurij Devetak, Tina Volarič in Jaka Vukotič, štirje ilustratorji različnih generacij in avtorskih izrazov, so obiskovalce prepričali s čezmejnim domišljijskim popotovanjem. Od torka pa je popoldne Delpinovo ulico zavzel tradicionalni knjižni sejem, na katerem so slovenske založbe ponujale svoje knjižne novosti in uspešnice. Dopoldnevi so prinesli tudi festivalsko novost - Kafe matineje v Knjigarni in kavarni Maks, pozni popoldnevi in večeri pa so bili kot običajno namenjeni pogovorom o knjigah, aktualnih temah ter branju ob glasbi. V soboto se je festival sklenil z literarni vlakom.
Glasbene predstave in eseji
Med drugim sta bili v ospredju dve piski, ki v Novi Gorici ustvarjata in delata. Prva je gledališka režiserka, pisateljica in publicistka srbskega rodu Ivana Djilas, ki je v SNG Nova Gorica režirala več mednarodno uspešnih produkcij, med drugim predstave Peter Kušter, Božična zgodba in Mnogo hrupa za nič. V pogovoru z igralko Ano Facchini se nista dotaknili le njene najnovejše zbirke esejev A si lahko vsaj enkrat tiho, ampak tudi ustvarjalnih procesov v teatrih ter pri pisanju esejev in člankov. V knjigi je zbranih 43 esejev, ki so nastajali deset let in so bili objavljeni kot kolumne v reviji Mladina. Zanjo je lani prejela Rožančevo nagrado za najboljše esejistično delo. Ivana Djilas od leta 1999 živi v Sloveniji, napisala je tudi roman Hiša (2018).
Dobitnica kresnika pred domačo publiko
Druga pa je domačinka, pisateljica Anja Mugerli, letošnja prejemnica nagrade kresnik za roman Pričakovanja, ki je novogoriški publiki predstavila knjižno novost Plagiat. Ta je njena peta leposlovna knjiga in tretja knjiga kratke proze. V zgodbah nastopajo ženske - a zato ne gre za žensko knjigo -, ki zavedno ali pa tudi ne vplivajo na življenja druga druge. Rdeča nit, ki se vleče skozi pripovedi, je izguba (stanovanja, prijateljstva, ljubezni, partnerja, matere …), avtorica pa med tem bralcu postavlja številna vprašanja, med drugim tudi o tem, kako preboleti smrt ljubljene osebe, kako živeti s praznino in kako jo nadomesti. Devet pripovedi, večplastnih zgodb z nepričakovanimi obrati, zaznamuje prepoznaven pripovedni ritem plodovite avtorice s posebnim posluhom za sočloveka.
Aljoša Harlamov se je z dobitnico najprestižnejše literarne nagrade v Sloveniji pogovarjal o navdihu za njene romane in zbirke kratkih zgodb, o izbiri likov za njene brezčasne zgodbe ter o svobodi, ki jo pisanje prinaša.
Njena knjiga kratke proze Zeleni fotelj je bila leta 2015 nominirana za najboljši knjižni prvenec leta, njen roman Spovin je bil leta 2018 med desetimi finalisti za nagrado kresnik. Za kratkoprozno zbirko Čebelja družina je leta 2021 prejela evropsko nagrado za književnost in bila nominirana za nagrado novo mesto short, njen roman Pričakovanja pa je bil nominiran tudi za kritiško sito ter za Cankarjevo nagrado.
