Mednarodno tekmovanje Rajko Koritnik: izjemen uspeh že v prvem poskusu
Od petka do nedelja je bila Ajdovščina prizorišče prvega Mednarodnega tekmovanja Rajko Koritnik. Vrhunski pevski solisti od blizu in daleč so se imeli priložnost predstaviti pred vrhunsko izbrano mednarodno žirijo in se potegovati za denarne nagrade. Praznik vokalne izvrstnosti, posvečen v Lozicah pri Vipavi rojenemu prvaku Ljubljanske Opere Rajku Koritniku, je po besedah glavne koordinatorke dogodka Jerice Rudolf: “Nekaj, česar bi se profesor Koritnik v svoji ponižnosti sprva otepal, vendar bi bil sčasoma počaščen in ponosen.”
Žirija je odbrala kar devet pevk in pevcev za finale prvega tekmovanja Rajko Koritnik Ajdovščina.
Foto: David KuncAJDOVŠČINA > Občutek ponosa bi bil vsekakor na mestu. O tem priča vse od organizacije in zasnove Mednarodnega tekmovanja Rajko Kotnik do dejanskih finalnih nastopov ter nenazadnje zanimive simbolike, ki jo je moč videti v zmagi mlade Mehiške mezzosopranistke Glorie Mojice Castillo.
Rajko Koritnik je bil, kot lahko izvemo iz pogovora, posnetega v sklopu oddaje Naši umetniki pred mikrofonom radijskega programa Ars, velik, a preprost človek. Talentiran in uspešen umetnik, ki nikoli ni pozabil svojih korenin. O tem je imel povedati naslednje: “Za mladega pevca je najpomembnejša vrlina skromnost. Tudi ko mu operna umetnost da krila, mora ostati na trdnih tleh.” Tako tudi sam nikoli ni dovolil, da bi zaradi slave postal nekdo drug. To se je odražalo celo na njegovem glasu, ki je kljub številnim težkim vlogam po njegovih besedah: “... ob upokojitvi ostal enak kot na začetku kariere.” Svojo modrost je tudi praktično do smrti leta 2007 prenašal na prihodnje rodove kot učitelj petja na Glasbeni šoli Vinka Vodopivca Ajdovščina.
Pomemben stik z občinstvom
Zaradi niza izvrstnih pevskih nastopov je mednarodno žirijo, ki so jo sestavljali Giorgio Surian, Mojca Lavrenčič, Evelyn Schoerkhuber, Cinzia De Mola in Nikola Kitanovski, čakala težka naloga. Med tridesetimi pevci so morali izbrati šest finalistov, a so jih zahvaljujoč visoki kakovosti pevskih talentov izbrali kar devet. Priznanja za udeležbo v finalu so tako dobili Belgijska mezzosopranistka Marie Magrofuoco, hrvaški britonist Jurica Jurasič Kapun, slovenska sopranistka Beti Bratina, Južnokorejski baritonist Sanguk Seo, sopranistka iz Bosne in Hercegovine Hana Salihović ter srbski baritonist Stefan Petković. Rajku Koritniku je bil izjemno pomemben stik z občinstvom, ki ga je po njegovih besedah mogoče doseči le: “... z lepim petjem in prepričljivo interpretacijo.” Pevec mora torej razumeti tako glasbeni kot dramaturški vidik skladbe ter kako sta med sabo povezana. Pri prej omenjenih pevcih ta povezava ni bila tako razvidna. Kot svetli izjemi lahko omenimo Hano Slihović in Sanguka Seo.
Na veliko zadovoljstvo žirije in občinstva pa so se drama, melodija in harmonija izvrstno prepletli v nastopih najboljših treh pevk. Sopranistka iz združenega kraljestva Milly Forest, ki je poleg tretjega mesta osvojila tudi posebno nagrado občinstva, je kljub izvrstnemu izvedbi celotnega programa veliko bolj zasijala v ariji Franza Leharja kakor v Verdijevi Caro nome. Pri slednji se je zdelo kakor, da solistka in skladba karakterno preprosto nista kompatibilni. Med prvima dvema tekmovalkama so bile razlike v kakovosti minimalne, vendar je mezzosopranistka iz Mehike Gloria Mojica Castillo na koncu, predvsem zaradi širine, ki jo je pokazala, po točkah presegla francosko sopranistko Esther Michel-Spragget. Kljub svetlobnim letom, ki tako in drugače ločujejo Mozarta in Masseneta, je bilo slišati, da se v obeh svetovih počuti čisto domače. V enem samem nastopu ji je uspelo povzeti bistvo operne odličnosti, kar ji povsem z lahkoto odprlo pot do prve nagrade na krstni izvedbi Mednarodnega tekmovanja Rajko Koritnik.
Ognjenega krsta pa v teh dneh ni doživljalo le tekmovanje temveč tudi njegova zmagovalka. Po koncertu je v izjavi razkrila, da gre za prvo tekmovanje v karieri. Svojo izkušnjo na Mednarodnem tekmovanju Rajko Koritnik je povzela tako: “S tega tekmovanje odhajam z lepimi spomini in novimi izkušnjami. Do sotekmovalcev čutim veliko mero hvaležnosti za vso toplino in kolegialnost, do organizatorjev pa neizmerno občudovanje ob tako krasni prvi izvedbi tekmovanja.” Ta izjemen srečen konec pa nikakor ne naznanja konca zgodbe tekmovanja. Glavna koordinatorka dogodka in predsednica društva Voxarte Jerica Rudolf je namreč namignila, da se veselijo prihodnjih izvedb. To je torej šele začetek. In boljšega začetka si skoraj ne bi bilo moč zamisliti. •