Martin Krpan za današnjo rabo

Le kdo ne pozna znamenitega tihotapca z Vrha pri Sveti Trojici, ki ga je zaradi prekupčevanja z angleško soljo preganjala sama avstrijska oblast, sicer pa dobrodušnega in poštenega hrusta, ki je s svojo zvesto kobilico in gorjačo, izklesano iz najlepše dvorne lipe, premagal velikana Brdavsa, strah in trepet cesarskega mesta? Seveda gre za Martina Krpana, naslovnega junaka prve slovenske umetne pripovedke, in njegovo dunajsko prigodo, ki jo je Fran Levstik prvič objavil leta 1858 v Slovenskem glasniku z namenom, da bi v njej soočil predstavnika slovenskega kmečkega življa, človeka velike telesne in umske moči, ki je s svojim robatim in bistrim ponosom kos zvijačnosti višje gospode. Levstikov junak je pozneje večkrat zaživel tudi v likovni umetnosti, na gledaliških odrih (koprsko gledališče je v svoji prvi sezoni prizor srečanja cesarice in Krpana v njeni spalnici umestilo v predstavo Enajsta šola) ter v animiranem filmu.

Režiserka Katja Pegan, ki je hkrati tudi avtorica najnovejše dramatizacije z naslovom Martin Krpan reši Dunaj, se osredotoča na prvi - bolj znani - del Levstikove pripovedke, ki se konča z Martinovo zmago nad Brdavsom. Krpana vidi kot junaka, ki v slovenski narodni zavesti po prepoznavnosti premaga Petra Klepca in Kralja Matjaža, zato je ustvarila predstavo, ki bo narodno zavest spodbujala tudi pri zamejskih otrocih. Če se je namreč literarna teorija veliko ukvarjala z vprašanjem, kaj pomeni angleška sol, s katero je prekupčeval Krpan in si zato nakopal pregon avstrijske oblasti, v predstavi angleške soli ni videti kot smodnik, kar je ena izmed možnih razlag, temveč kot metaforo želje, da bi Slovenci v svoje okolje prinesli alternativo nemški kulturi. Kot pišejo literarni teoretiki, je to simbol neomajne svobode, leposlovno utelešenje narodne samobitnosti.

“Martin Krpan se v naši uprizoritvi izkaže kot izredno pragmatičen človek. Ni le močan in silovit, kot je močna želja po svobodi, ampak uporabi strategijo, ki je danes strategija vseh politikov. Najprej se spreneveda, nato grozi z uporom, na koncu uspešno baranta in pridobi licenco, s katero bosta on in slovenski narod trgovcev in malih obrtnikov živela dalje,” pojasnjuje režiserka. In dodaja: “Gre za izrazito uporniško besedilo, ki Martina Krpana vzpostavlja kot trezno, realistično in psihološko točno osebnost, ki mu nasproti stoji samopašna oblast. Ker gre za razredno razlikovanje, se dramatizacija in uprizoritev naslanjata na komedijo. Uprizoritev ohranja Levstikov jezik in ga ne posodablja, zato Martina Krpana v sodobnost ne poskuša ujeti z jezikom, temveč s psihologijo.”

V predstavi, ki so jo na Ptuju premierno uprizorili že septembra lani, bodo nastopili le trije igralci - Mak Tepšić kot Martin Krpan ter Franko Korošec in Mila Peršin v ostalih vlogah - četrti “igralec” pa bo pianist Robert Vatovec, ki bo na odru v živo spremljal dogajanje. Pri uprizoritvi sta sodelovala še scenograf in kostumograf Andrej Vrhovnik ter lektor Martin Vrtačnik. •