Malo glasbe in več nič filma?

Kultura
, posodobljeno:

Tako v Sindikatu glasbenikov Slovenije kakor v združenju koncertnih organizatorjev pozdravljajo ukrepe, ki jih je v petem protikoronskem paketu predvidela vlada, a pogrešajo temeljito raziskavo trga, ki bi pokazala, koliko glasbeni sektor sploh prispeva državi. Filmski ustvarjalci pa še zdaleč niso zadovoljni, saj projekti mirujejo, sredstva za filme pa se ne izplačujejo že skoraj vse leto.

 Prizori, kakršnih nismo več vajeni: občinstvo na Kreslinovem koncertu v Izoli decembra lani.
Prizori, kakršnih nismo več vajeni: občinstvo na Kreslinovem koncertu v Izoli decembra lani. Andraž Gombač

Predsednica Sindikata glasbenikov Slovenije Tinkara Kovač je zadovoljna nad odzivom predstavnikov oblasti, pri katerih so po njenih besedah naleteli na pripravljenost za komuniciranje in sodelovanje. “Odraz tega in prvi sadovi so zagotovo peti protikoronski paket ter delovna skupina na NIJZ s predstavniki našega sektorja. Take delovne skupine so pomembne tudi z vidika, da do avtorjev zakonodaje in ukrepov pridejo prave informacije o stanju na terenu,” meni Tinkara Kovač.

Tinkara Kovač

Še vedno pa pogrešajo temeljito raziskavo trga, ki bi pokazala, koliko glasbeni sektor prispeva državi. Glede na interno raziskavo trga, ki je zajela število koncertov na leto z vsem, kar sodi zraven, od organizatorjev, luči, odra do najema prostorov, pa tudi avtorske in sorodne pravice, udeležence v izobraževalnem sistemu, gostinske, trgovinske in podobne lokale, prodajalce glasbil in opreme ter drugo, gre za ogromne zneske.

Potrebna je raziskava

Po oceni predsednice sindikata, v katerem so glasbeniki t.i. popularne scene in delujejo bodisi s statusom ministrstva za kulturo, kot samostojni podjetnik ali kot družbenik, je mogoče govoriti o približno odstotku bruto domačega proizvoda, ki je v osnovi odvisen samo od dveh - avtorja in izvajalca, na katera se nato obesi celotna industrija.

Brez uradne raziskave trga se je težko pogovarjati, je prepričana Tinkara Kovač, pogreša pa tudi novo, ažurirano resolucijo o kulturi, ker se na to naslanjajo vsi razpisi oziroma celotno delovanje države. Zaposleni v glasbeni industriji so sicer glede na nedavno sprejeti peti protikoronski paket izenačeni z drugimi vejami gospodarstva ter bodo lahko dobili izredno pomoč v obliki temeljnega mesečnega dohodka v višini 1100 evrov, samozaposleni v kulturi, vpisani v razvid, pa 700 evrov mesečno.

Neprofesionalno in nezakonito!

Filmska produkcija, ki jo sofinancira Slovenski filmski center (SFC), je še vedno zaustavljena, saj pri vladi še ni bilo zelene luči za izplačila sredstev. Producenta Andrej Štritof in Danijel Hočevar sta zaskrbljena, ker ni jasne slike o tem, kako naprej. Ustavljeni so projekti, ki jih sofinancira ministrstvo za kulturo prek SFC, medtem pa t. i. komercialna produkcija, ki sega od reklam do televizijske produkcije, še vedno poteka. Lani je predstavljala okoli 60 milijonov evrov, produkcija prek SFC pa je ovrednotena na štiri milijone evrov.

Danijel Hočevar

“Glede na to, da je avdiovizualna industrija trenutno ena najhitreje rastočih v Evropi, v kateri se tudi najhitreje obračajo vložena finančna sredstva, se mi zdi zelo pomemben delež v slovenskem gospodarstvu, sploh v teh težkih časih za vse nas, ki nas čaka,” meni Štritof in opozarja, da je na to industrijo vezanih več različnih storitev.

Po Hočevarjevih besedah je vlada v letošnjem letu z nekim “popolnoma nerazumnim in nejasnim birokratskim, administrativnim aktom oziroma postopkom” zaustavila izplačevanje sredstev po že podpisanih in veljavnih pogodbah, ki jih imajo neodvisni producenti s SFC in na ta način sredstev za sofinanciranje teh filmov ne izplačujejo že skoraj vse letošnje leto.

S temi sredstvi sicer financirajo le del filmskih produkcij. Izberejo jih na javnih razpisih SFC, zanje izdajo odločbe in podpišejo pogodbe o sofinanciranju, producenti kot podpisniki pa morajo pridobiti manjkajoča sredstva in izpolniti predpisane pogoje.

“Zato je, milo rečeno, nerazumno, neprofesionalno in konec koncev tudi nezakonito, da vlada v postopku, ko že poteka izvajanje teh pogodb, sklene in uveljavi neko novo zahtevo, s katero ovira izpolnitev teh pogodb. Če bi bilo to narejeno, preden so bile pogodbe podpisane, bi človek še razumel, težko pa razumem, da se te ovire postavljajo za projekte, ki imajo podpisane pogodbe iz leta 2018 in 2019, ki so že posneti, sredstva zanje pa so bila delno že izplačana, da se pri naslednjih fazah in naslednjih izplačilih te stvari zatikajo,” je pojasnil Hočevar.

Tudi po njegovi oceni nastaja velika gospodarska škoda, pa tudi dodatni stroški za projekte, ki jih bodo morali snemati kasneje. Po njegovih besedah so se sicer pisno obrnili na najvišje predstavnike države, a niso dobili odgovora.