Mali princ zapušča ZDA in potuje v Evropo
Rokopis Malega princa, ene najbolj priljubljenih pripovedi na svetu, bo po zaslugi pariškega Muzeja dekorativnih umetnosti od februarja do junija prihodnje leto prvič na ogled v Franciji, domovini njegovega avtorja. Pisatelj Antoine de Saint-Exupery je zgodbo napisal leta 1942, medtem ko je bil v izgnanstvu v New Yorku. Rokopis do danes ni nikoli zapustil ZDA.
PARIZ > Kot piše v izjavi Muzeja dekorativnih umetnosti, bo na razstavi predstavljenih več kot 600 avtorjevih del, vključno s številnimi, večinoma še neobjavljenimi in nikoli na ogled postavljenimi akvareli, fotografijami, pesmimi, časopisnimi izrezki in odlomki iz pisateljeve korespondence.
Rokopis ima več kot 30.000 besed, ki jih je težko razbrati, v njem pa lahko opazimo tudi veliko prečrtanih besed, cigaretnih ožganin in kavnih madežev.
Antoine de Saint-Exupery (1900-1944) je spomladi leta 1943 pred odhodom v Severno Afriko rokopis predal prijateljici Silvii Hamilton, ta pa ga je leta 1968 prodala Morganovi knjižnici in muzeju v New Yorku. Zasebna ustanova bo rokopis posodila pariškemu Muzeju dekorativnih umetnosti, ki bo v palači Louvre od 17. februarja do 26. junija pripravil razstavo Srečanje z Malim princem.
V sloviti pripovedi sledimo dogodivščinam na različnih planetih, kamor zanese navidez naivnega, a filozofskega fanta. Avtor je v Malem princu na enostaven, pravljičen način pisal o strpnosti, razumevanju in medsebojnih odnosih ter izražal močno vero v zmožnost človeške preobrazbe.
Knjiga je v New Yorku leta 1943 izšla v francoščini in angleščini, leto zatem pa so avtorja ubili med misijo v Sredozemlju, tako da ni dočakal izjemne odmevnosti knjige. V Franciji je izšla leta 1946, danes pa je prevedena v več kot 300 jezikov.
V slovenščino jo je sredi petdesetih let prelil pesnik Ivan Minatti (1924-2012), po partizanskih letih urednik Mladinske revije. “Na založbo smo dobivali prospekte z vseh koncev in krajev,” se je leta 2008 spominjal v intervjuju za naš časopis. “Med njimi sem zapazil tega Malega princa, videl, kolikokrat je bil ponatisnjen, dobili smo ga, prebral sem ga in si rekel: to pa moram prevesti kar jaz sam!”
Prevajanje mu ni povzročalo večjih težav. Odlomek je najprej objavil v pomembni knjigi Potovanje po veliki Garabaniji, leta 1955 izdani pri Obzorjih. “Potem sem Malega princa prevedel v celoti in ga šel ob vsakem ponatisu še preverjat,” je povedal. “Vsakič znova sem izboljševal prevod. Oziroma ga bližal originalu, saj me je med prevajanjem tu in tam zaneslo po svoje. Mislim, da je bilo doslej že devetnajst ali dvajset ponatisov.”
Kmalu pri Mladinski knjigi izide 32. natis.