Loboda: Delamo za študente, za mlade, za bodoče generacije umetnikov
Pred štirimi leti, tedaj še pod okriljem Primorskega poletnega festivala, je v Kopru zaživel festival, na katerem so se s svojimi produkcijami predstavile gledališke akademije iz Slovenije in tujine. Z letošnjo, četrto festivalsko izvedbo, ki bo potekala od 10. do 15. julija, festival stopa na samostojno pot v organizaciji Gledališča Koper in Študentske organizacije Univerze na Primorskem (ŠOUP) in bo - kot zatrjuje njegov umetniški vodja Ivan Loboda - v prihodnosti postal tudi platforma za skupne mednarodne gledališke projekte akademij.
“Glede na to, da na festivalu poleg gledaliških akademij že štiri leta gostimo tudi glasbene skupine in predstave mladih ustvarjalcev oziroma študentov, ki so pravkar končali svoj dodiplomski ali podiplomski študij, smo z novim nazivom festivala želeli zajeti vse, kar ta obsega. Beseda fuga pomeni presledek med dvema gradbenima enotama, v italijanščini nekakšen pobeg, hkrati pa je fuga tudi najkompleksnejša kompozicija glasbenega kontrapunkta. Če združimo vse pomene te besede, dobimo tudi pomen našega festivala. FUGA je presledek med gradbenimi enotami mednarodnega ustvarjanja in povezovanja, je poletni pobeg od dolgega akademskega leta, na katerem študenti predstavijo svoje delo in nabirajo nova znanja v bolj sproščenem, obmorskem okolju, in kjer se vsak večer po predstavi prepustijo glasbi lokalnih in tujih glasbenih ustvarjalcev.”
Pomeni novi naziv tudi novo vsebinsko oziroma konceptualno usmerjenost festivala?“Kot vsak festival se tudi ta vsako leto razvija in raste. Kljub spremembi naziva pa ostaja vsebinsko in konceptualno enak in kot tak še vedno namenjen študentom gledališke umetnosti in tudi mladim prebivalcem Kopra, ki si lahko ogledajo predstave svojih vrstnikov iz tujine in prisluhnejo ali zaplešejo ob glasbi. Trudimo se, da bi v naslednjih letih lahko gostili več držav zunaj bivše Jugoslavije, imeli lastno produkcijo, v katero bi vpeli študente oziroma ustvarjalce z različnih akademij, imeli strokovno komisijo za podeljevanje nagrad in se postavili na zemljevid vidnejših mednarodnih festivalov akademij.”
Zaradi omembe glasbe v nazivu festivala bi poleg gledaliških akademij na njem pričakovali tudi udeležbo glasbenih. Ni naziv nekoliko zavajajoč?Predstave na festivalu FUGA 2023
I’m Going Away Now (Central Saint Martin School of Art, London, UK), 10. julij
Tamo gde pevaju (Dramska fakulteta Beograd, RS), 11. julij
Oprostite, je li infuzija keto-friendly? (Dramska akademija Zagreb, HR), 12. julij
Draga naša Jelena (Akademija umetnosti univerze v Banjaluki), 13. julij
Svinje (Dramski studio Umag, HR), 14. julij
Krik: prvi glas (AGRFT UL, SI), 15. julij
“Glasbo v imenu omenjamo zaradi spremljevalnega glasbenega programa, ki se odvija po predstavi. Novost tega dela festivala je selitev glasbenega prizorišča; zaradi domnevnega hrupa in nestrinjanj smo ga z Verdijeve ulice pred Gledališčem Koper preselili na Ukmarjev trg, s tem pa je festival dobil tudi novo 'geografsko' podobo.
Iz vseh sprememb je očitno, da je lahko umetniški festival, prav tako kot skoraj vsaka umetniška stvaritev, živa forma - spreminja se, preoblikuje, raste, prilagaja in hoče preživeti. Zaradi različnih dejavnikov je transformacija ključna. In prav zato lahko rečem, počakajte, pridružile se bodo tudi glasbene akademije in še marsikaj drugega!”
Kot umetniški vodja imate nalogo, da v okviru danih finančnih in organizacijskih zmožnosti pripravite program. Po kakšnem ključu ste izbirali predstave za letošnji festival?“Izberem predstave, ki so v svojem pristopu sodobne, inovativne, eksperimentalne, včasih pa tudi klasične. Pomembno se mi zdi, da se v festivalskih dneh predstavi čim bolj raznolika paleta gledaliških pristopov oziroma ustvarjanja.”
Ivan Loboda
umetniški vodja festivala FUGA
“Vabljene akademije mi pošljejo video posnetke predstav, če imam srečo, pa si nekatere uprizoritve, ki bi jih lahko poslali na festival oziroma se jim zdijo primerne, ogledam tudi v živo. Izberem predstave, ki so v svojem pristopu sodobne, inovativne, eksperimentalne, včasih pa tudi klasične. Pomembno se mi zdi, da se v festivalskih dneh predstavi čim bolj raznolika paleta gledaliških pristopov oziroma ustvarjanja. Letos si bomo lahko ogledali tako avtorske projekte, sodobne nebesedne spektakle, 'happenning' v garderobi gledališča, kot projekcijski 'mapping' in adaptacije klasike.”
So med izbranimi predstavami le najboljše produkcije študentov zaključnih letnikov ali morda tudi krajše igralske “etude” nižjih?“Letos smo na festival povabili samo produkcije zaključnih letnikov in magistrsko stopnjo, izjema je le Dramski studio Umag. Študentje višjih, zadnjih, letnikov večinoma že razmišljajo o svoji karierni poti, imajo bolj jasno vizijo o lastnem umetniškem udejstvovanju in osebnem slogu, in posledično so take tudi predstave. Primerjajo se lahko s profesionalnimi produkcijami in so namenjene gledalcem, medtem ko večina predstav nižjih letnikov sledi zastavljenemu pedagoškem cilju.”
Na festivalu se bodo predstavile akademije iz Slovenije, Hrvaške, Srbije, Bosne in Velike Britanije. Ste pri ogledu predstav zaznali različne pedagoške pristope, sisteme, po katerih se šolajo igralci pa tudi režiserji?“Sam sem študiral na eni od londonskih gledaliških akademij in študij nadaljeval na AGRFT v Ljubljani, zato lahko rečem, da se študija po učnem načrtu bistveno ne razlikujeta. Mislim, da se učenje katere koli umetniške zvrsti, kljub predpisanemu učnemu načrtu, razlikuje predvsem zaradi mentorjev, ki jih ima študent na kateri koli akademiji. Umetnost je subjektivna in empirična in takšno je tudi njeno mentorstvo. Prav zaradi tega imajo lahko tudi študentje iste akademije popolnoma različne izkušnje.
Enako velja za pedagoške pristope v različnih državah. Učni načrti so večinoma enaki, lahko pa med gledanjem predstav iz različnih držav oziroma akademij zelo hitro opazimo razlike. Tudi te so večinoma odvisne od umetnostnih smernic v neki državi in pa osebnih umetniških praks njihovih mentorjev, ki jih skozi študij učijo in vodijo. V letih, odkar obstaja naš festival, je zanimivo opazovati, da se lahko ena sama akademija predstavi z vsebinsko in slogovno različnimi uprizoritvami. Verjamem, da je to tudi čar umetnosti in poučevanja umetnosti.”
Glede na bližino meje bi pričakovali tudi udeležbo katere od italijanskih gledaliških akademij ali šol...“Vsekakor bi v naslednjih letih želeli videti tudi predstave z italijanskih akademij in gledaliških šol. Upamo, da že drugo leto!”
Dosedanji festivali so poleg gledaliških predstav ponudili tudi pogovore o gostujočih uprizoritvah, z odpovedjo ene od produkcij na lanskoletnem festivalu pa se je izkazalo, da je na prireditvi tudi prostor za igralske delavnice. Katere pripravljate letos?“Res je, lani nam je uspelo iz problema ustvariti presežek. Zaradi bolezni v ekipi smo morali predstavo AGRFT v zadnjem trenutku odpovedati, da pa bi lahko zapolnili program, smo zaprosili profesorja Željka Mitrića z banjaluške gledališke akademije, da vodi improvizacijo z naslovom Poljub. V njej so sodelovali vsi prisotni študentje, ki so improvizacijo odlično sprejeli. Opogumljeni z lansko izkušnjo smo na letošnji festivalski program dodali zaključene delavnice za študente. Njihov cilj je, da študenti pridobijo novo znanje, ki ga akademski kurikulum ne obravnava. Študenti se bodo udeležili delavnice ljubljanskega NOT Space For Art, ki ga vodijo umetnici Sanja Nešković Peršin in Petra Varl ter kustosinja Julija Hoda. NOT je mednarodna platforma za hibridne oblike ustvarjanja med vizualno in performativno umetnostjo, ki v ospredje postavlja gledalčevo izkušnjo. Udeleženci se bodo seznanili s hibridnimi praksami, s produkcijo umetniških projektov in možnostjo umetniških rezidenc.
Poleg teoretične delavnice društva NOT bodo študenti imeli še dve praktični delavnici z naslovom Bertolt Brecht: praksa in delo z igralci pod mentorstvom Ivane Vujić, redne profesorice gledališke režije na beograjski Fakulteti dramskih umetnosti. Brecht je na večini evropskih akademij obravnavan le teoretično, na delavnici pa se bodo udeleženci srečali s praktičnim delom Brechtovega gledališča.”
Statistika obiskanosti festivalskih predstav zadnjih treh let priča o tem, da si posamezno predstavo ogleda le peščica zunanjih gledalcev, predvsem študentje tistih gledaliških akademij, ki so na dan predstave v Kopru. Nameravate letos študente v Kopru zadržati vse dni festivala?“Študentje, ki gostujejo na festivalu, ostanejo v Kopru vse dni festivala. Ponosni smo, da lahko s pomočjo producentov študentom krijemo stroške spanja in hrane ter jim omogočimo ustvarjalen, poučen in zabaven teden v poletnem Kopru. Res je, da na predstave hodi le peščica gledalcev, vendar jih vsako leto naštejemo več. FUGA je mlad festival, ki raste v svoji prepoznavnosti in priljubljenosti.”
V Gledališču Koper so nedavno zapisali, da je srednjeročni cilj festivala postati “največji festival za gledališke akademije na prostoru zahodnega Balkana”. Je napoved realna?“Prepričan sem, da vsak, ki se loti podobnega projekta, želi, da bi postal največji in najboljši v lokalnem prostoru pa tudi širše. In prav tako razmišljamo mi. Zavedamo se, kaj to pomeni in koliko dela pa tudi denarja je potrebnega, da festival doseže neko raven. Smo majhen, vendar predan kolektiv in svoje delo opravljamo z največjim veseljem in ljubeznijo, zato festivalu želimo le najboljše. Ne obremenjujemo se z idejo o 'največjem festivalu' in to tudi ni naš edini cilj. Delamo za študente, za mlade, za bodoče generacije umetnikov, ki bodo oblikovali prihodnost gledališč, prihodnost širšega umetniškega sveta. Verjamem, da je prihodnost v povezovanju, v mednarodnosti in raznolikosti, prepričan sem, da je FUGA pomemben festival, ki lahko postane tudi 'najpomembnejši'.” (smeh)
Z lanskoletno izvedbo je festival postal tekmovalen, najboljša predstava pa prejme priznanje. Imate svojega letošnjega “favorita”?“Res je, na festivalu od lanskega leta podeljujemo nagrado občinstva za najboljšo predstavo v celoti. Gledalci po končani predstavi oddajo svojo oceno od 1 do 5, ki jo tudi objavimo, nagrado pa seveda dobi predstava z najvišjo oceno. Lani jo je prejela uprizoritev Zakleta Hedda v režiji Roka Pečečnika in produkciji Dramske akademije Zagreb. V načrtu je, da bi v prihodnjih nekaj letih začeli podeljevati tudi strokovne nagrade komisije, za kar pa, žal, še nimamo dovolj sredstev. Neumno bi bilo, če bi rekel, da nimam 'favorita'. Mislim, da se to zgodi nenamerno, po nesreči, tudi če si tega ne želiš. Ampak moj glavni 'favorit' je FUGA in prav tako vsi študenti, ki bodo prišli, ustvarjali, se predstavili in, upam, v prihodnosti skupaj tudi ustvarjali mednarodne projekte!”