Ljubezni ni dobro, a Tulio je krasno!

ISTRA > Bobnar in pevec Tulio Furlanič, ki je v šestdesetih zaslovel z legendarnimi Kameleoni, se je leta 1996, po 24 letih glasbenega potovanja “s trebuhom za kruhom” v tujini, vrnil domov, z Danilom Kocjančičem ustanovil skupino Halo, takoj okužil domačo sceno z Anita ni nikoli ... A ima še danes občutek, da mora nekaj nadoknaditi. “Energijo imam, zdravje mi služi, glas prav tako ... Še v fitnes hodim,” se zasmeje. Po tistih sanjskih Melodijah morja in sonca leta 1996, na katerih sta se rodili dve “že ponarodeli” - poleg Anite še zmagovalna Lahko noč, Piran Anike Horvat -, je ostal v Istri. In še kar pel, pel, pel, v raznih zasedbah, slovenske avtorske, s katerimi je redno nastopal na festivalih, in razne, na njegov glas pisane priredbe, med katerimi so tudi Sinatrove zimzelene in zadnja leta s triom ITAcustica tudi italijanske swing uspešnice.

Festivalom je rekel “bašta”

Vendar še danes ne more z odra, ne da bi jo zapel ... Anito, namreč. “Nisem se je naveličal, ker je vedno zanimivo opazovati odziv občinstva ... Pa saj vedno pojejo z mano! Res jo vsi poznajo - od vrtca do doma starejših občanov,” se zasmeje glasbenik, ki se bo zvočno podal v nekoliko ostrejše pop-rokerske vode. Kakšen zvok si želi, je pred pol leta napovedala že rokerska Tramontana, pred nekaj tedni pa se ji je na radijskih valovih pridružila še trpka Ljubezni ni dobro, ki jo prav tako podpisujeta besedilopisec Drago Mislej - Mef in kitarist Zdenko Cotič, tokrat v vlogi avtorja glasbe. Te dni je dobila tudi videospot, ki ga je posnel Teotim Logar.

Tulio Furlanič

pevec

“Na prste ene roke lahko preštejem svoje vrstnike, ki zahajajo na rock koncerte. A razlog ni starost, temveč pozne ure, ko ti začnejo. Na Obali koncertne kulture žal ni.”

Z nastopi na festivalih je zaključil: “Naj se tam zdaj mučijo in preskušajo mladi. Ko so slišali demo posnetek Ljubezni ni dobro, mi je marsikdo rekel, da jo moram predstaviti na kakem festivalu, a jaz sem rekel: bašta! Če ne zmagaš, je nesmiselno zapraviti nekaj tisoč evrov za studio, obleke, avtorje, da bi se tri minute pojavil na televiziji.”

Tulio je človek odra, a zdaj, pravi, si želi nastopati na rock festivalih ali na samostojnih koncertih, ki pa bi bili obarvani bolj z rockom, s poudarkom na zvoku električnih kitar.

“Tisto ni bil rock! To je bil beat ... Rock je prišel šele v sedemdesetih, z Led Zeppelini, Deep Purpli,” pribije, ko mu omenimo nostalgijo in Kameleone. Ne, ne gre za nostalgijo, pravi. Zdaj bi rad na koncertih po Sloveniji ponudil poslušalcem svoj antološki izbor avtorske slovenske glasbe, ki mu lahko na željo prirediteljev doda tudi kak venček priredb.

Želi si koncertov, ki se začnejo ob napovedani uri

A želi si “pravih koncertov”, tistih, ki začnejo ob napovedani uri. “Na prste ene roke lahko preštejem svoje vrstnike, ki zahajajo na rock koncerte. A razlog ni starost, temveč pozne ure, ko se ti začnejo. Takrat že skoraj vsi spimo pred televizijo. Na Obali koncertne kulture žal ni. Tu so žurke, občinski turistični prazniki, nastopi v šotorih, kjer sta glavna cilja se napiti, osvajati dekleta, jaz si pa želim pravega koncerta. Zapiješ se lahko tudi po njem. Že v Trstu je vse drugače, v Ljubljani je nekaj prizorišč, kot so Križanke, Kino Šiška ali Stožice, drugje pri nas pa vse manj,” pravi lastnik enega najmogočnejših domačih glasov.

Edina stalnica v njegovi spremljevalni zasedbi je Marino Legovič na klaviaturah, s katerim sodeluje že dolga leta, mladi pa, poudarja Tulio, so leteči, igrajo v več zasedbah, zato jih je več, se izmenjujejo, odvisno od tega, kdo ima čas. “A so pravi profesionalci, zato me ne skrbi - ko nas pokličejo na špil, so vedno odlično pripravljeni,” zagotavlja. V svoji ekipi sodelavcev “na vpoklic” združuje še bobnarja Giulia Rossellija,kitaristaMarka Hrvatina, basista Anžeta Langusa, bobnarja Jureta Rozmana in druge.

Več spoštovanja do domače glasbe

Domača scena je, pritrjuje, bogata. Med glasovi, ki jih ceni, hitro izstreli dve imeni: Matevž Šalehar - Hamo in Dandejev Tomislav Jovanović - Tokac, a na splošno pogreša več spoštovanja do domače glasbe in predvsem več priložnosti za prestavitev glasbene ustvarjalnosti - na odrih in po radijskih valovih. Sam ima še dovolj energije, da se novih tovrstnih izzivov ne boji.