Lesene skulpture Tomaža Zarife
Novogoriški kipar mlajše generacije Tomaž Zarifa v Veselovem vrtu v središču Ljubljane razstavlja interaktivne lesene skulpture. Nosijo naslov To niso sanje, saj se je avtor pri tem spraševal, kje je položaj avtorja danes in kaj početi v polju umetnosti današnjega časa. Uporabil je že obstoječe lesene kose urbanih skulptur in izdelal do dva metra visoke razširjene slike.
LJUBLJANA > Tomaž Zarifa je za tokratno serijo skulptur To niso sanje uporabil reciklirane materiale, vsakdanje predmete, ki pritegnejo njegovo pozornost in mu omogočijo različne nivoje izraznosti. V ospredju je bilo aktivno ukvarjanje s postavitvijo najdenih lesenih materialov s svojimi najrazličnejšimi strukturami in videzi. “Zanimal me je predvsem današnji položaj avtorja ter njegovo delo v polju umetnosti,” razloži 35-letni novogoriški kipar.
Iz ogromnega polja sodobnih družbenih praks je izluščil različna sporočila, vizualne ali intermedijske vložke, detajle, ki se različno vrivajo v vsakdanjost ter jih avtorsko preoblikoval v kiparska sporočila. Tako nastaja večina njegovih likovnih struktur, ki temeljijo na najdenih predmetih (ready made). Te nato kombinira znotraj instalacij ali prostorskih postavitev kiparskih kolažev. “Do dva metra visoke slike so lahko tudi španske ali predelne stene. Barv nisem uporabil, a delujejo kot razširjene slike, saj prehajajo med okvirjem in platnom. Hkrati so to interaktivne skulpture,” pojasni Zarifa, saj jih je “kot s popkovino” povezal z električno energijo. “Del konstruktov so interaktivni objekti, ki jim povrnem življenje, hkrati jim popolnoma spremenim namen ter funkcijo. To so aparati, ki za delovanje potrebujejo pogon na elektriko. S tem nekateri ustvarjajo zvočne ambiente, drugi razpihajo zrak ali ga segrevajo. Moji objekti delujejo na vse čute,” še doda.
Zarifa, ki se v poslovnem svetu ukvarja s prostorom in oblikovanjem, tako izpostavlja osebno občutljivost na manipulacije vizualne podobe in podobe človeka v realnem bivanju, s posebnim poudarkom na pomenu in vlogi avtorja v sodobni družbi, ki sicer obstaja, dela in išče svoj prostor delovanja ter smisel početja, a je pogosto neopažen. Razstava bo v Veselovem vrtu na ogled do nedelje.
