Lepa Vida na poti v Trst
Lepa Vida, stalnica v slovenski književnosti, je lani doživela krstno uprizoritev na odrskih deskah koprskega gledališča, od petka dalje pa si jo bodo lahko ogledali tudi obiskovalci Slovenskega stalnega gledališča v Trstu. Tako kot sam mit se tudi glasbeno-gledališka kreacija režiserja Marjana Nećka in dramaturginje Staše Prah ukvarja z osrednjim motivom hrepenenja in njegovimi neštetimi različicami.
TRST > Kot so zapisali v tržaškem gledališču, je Staša Prah z njimi že sodelovala kot dramaturginja pri produkcijah Pes, noč in nož, Grozljiva lepota in Hamlet, tokrat pa se vrača v vlogi dramatičarke in dramaturginje z besedilom, ki vsebinsko sega v sredozemsko literarno dediščino, črpa iz slovenske mitologije in hkrati ponuja izjemno zanimive iztočnice za današnji čas. Ženski pogled je preusmeril arhetipe v sodobnejše branje razlogov in posledic bega Vide, ki zapusti zakonsko in družinsko zavetje in se odpelje v neznano, da bi iskala boljše življenje.
Ženski pogled je preusmeril arhetipe v sodobnejše branje razlogov in posledic bega Vide, ki zapusti zakonsko in družinsko zavetje in se odpelje v neznano, da bi iskala boljše življenje. Glavna tema predstave je namreč hrepenenje po svobodi, ljubezni in življenju, z Vidino pustolovščino opozarja na prepogosto pomanjkanje te življenjske sile v današnjem svetu. Režiser je o smislu uprizoritve in same zgodbe zapisal: “Lepa Vida je opomin, da smo pozabili hrepeneti po nečem, kar imamo radi.”
Teater, glasba in lutke
Kot smo lahko videli že na odru Gledališča Koper, gre pri tokratni inscenaciji Lepe Vide za glasbeno gledališko stvaritev, podkrepljeno z animiranjem lutk. Naslovno vlogo je režiser Marjan Nećak zaupal Anji Drnovšek, ki jo slovensko občinstvo najbolje pozna po televizijskih vlogah v serijah Usodno vino, Reka ljubezni in Najini mostovi, sicer pa ob njej nastopajo še Danijel Malalan v vlogi Vidinega moža, Rok Matek kot sin ter Blaž Popovski, ki uteleša usodnega mornarja.
Avtorsko ekipo dopolnjujejo oblikovalec giba Klemen Janežič, kostumografinja Jelena Proković, avtor videoprojekcij Marin Lukanović, svetlobo sta poleg režiserja oblikovala še Vid Prinčič in Amar Ferizović, režiser je tudi avtor scenografije. Predstava bo na sporedu v veliki dvorani SSG do 21. januarja. Goriška ponovitev na odru Kulturnega centra Lojze Bratuž bo sledila 22. januarja. Tržaška premiera in vse ponovitve bodo opremljene z italijanskimi nadnapisi.