Leila Bartell: “Umetnost na vasi še bolj poveže”

Krasen festival že tretje leto kulturo iz samoumevnih centrov prinaša v zaledje Krasa, v Škocjan. Letos bo nekoliko drugačen, saj bo razdeljen na dva dela. Zala Opara, filmska producentka in vodja festivala, ki združuje likovno, filmsko in glasbeno umetnost, vabi drevi ob 18. uri na razstavo slovenske Londončanke Leile Bartell Spomini - Memories v Galerijo Pr'Kščaki v Betanji na območju Parka Škocjanske jame. Kasneje v septembru pa bo na znani lokaciji Matavun 8 še projekcija filma Izginjanje, ki se je bo udeležila tudi avtorica Andrina Mračnikar.

ŠKOCJAN > “Ko v prostoru predstaviš nekaj, kar ima vpliv na skupino izbranih ljudi, je to težko odvzeti. To se mi zdi še posebej težko, če je predstavljen element izobraževalne narave, k čemur stremim s Krasnim festivalom,” pove vodja in začetnica Krasnega festivala Zala Opara, Kraševka in filmska producentka pri Vertigu, ki je letošnjo, malce drugačno edicijo festivala, oblikovala med zadnjimi tedni nosečnosti in se je že pred časom povezala z v Londonu živečo slovensko-angleško slikarko Leilo Bartell. “Navdušila me je s svojo karizmo in samosvojim pristopom do ustvarjanja. Njena persona se poveže z motom festivala decentralizirane kulture, saj slikarka dela v enem izmed tako imenovanih 'globalnih mest', in lahko iz svojega okolja v naše, kraško okolje prinese znanje in izkušnje, ki nam niso vsakdanje. Prav zato sva se dogovorili, da se otvoritve udeleži osebno. S tem bo Bartell pustila nekaj okolju, v katero prihaja in nedvomno s seboj vzela navdih, ki ga je biosferno območje Škocjanskih jam prepolno.”

Pravnica, ki je od nekdaj tudi slikarka

Pravnica z uspešno poslovno potjo v bančništvu Leila Bartell pravi, da jo je v slikarstvo že od mladih nog potegnila močna želja po izražanju čustev in pogledov skozi barve in oblike. “Od nekdaj sem čutila posebno povezanost z umetnostjo in občudovala, kako lahko eno platno prenese celo zgodbo ali občutek. Videnje sveta skozi oči umetnika mi omogoča, da razumem globlje plasti človeške izkušnje, kar me neizmerno navdihuje in motivira za nadaljnje ustvarjanje.”

Leila Bartell

slikarka in režiserka

“Verjamem, da je ravno v teh manjših, intimnejših okoljih mogoče doseči globoko povezanost med umetnikom in gledalcem, kar prispeva k bogatenju kulturne raznolikosti.”

Kaj vas je zvabilo v London?

“Vedno sem vedela, da želim nekaj let preživeti bodisi v Londonu ali New Yorku, vendar me je povezava z Londonom takoj prevzela. Mesto me je pritegnilo z živahno energijo, bogato kulturno dediščino in neštetimi priložnostmi. Tako je London postal moj dom.”

Kaj vam ta hip dragocenega ponuja umetnost in kaj London?

“V tem trenutku mi umetnost ponuja prostor za introspekcijo in refleksijo, kar je še posebej dragoceno v teh časih hitrih sprememb. Ustvarjanje mi omogoča, da se povežem s seboj in svetom okoli sebe na globlji ravni. Poleg tega mi umetnost nudi tudi priložnost za komunikacijo z drugimi skozi univerzalni jezik vizualnega izražanja, kar je neprecenljivo. London pa mi ta hip nudi neomejene možnosti za umetniško rast in osebni razvoj. Mesto je neizčrpen vir navdiha zaradi svoje raznolike in živahne umetniške scene. Poleg tega mi London nudi dostop do raznovrstnih kulturnih dogodkov, galerij in razstav, kjer se srečujem z umetniki z vsega sveta. Ta kulturna dinamika je zame še posebej dragocena, saj mi omogoča, da nenehno širim svoja obzorja in izpopolnjujem svoje umetniško izražanje.”

Leila Bartell

slikarka in režiserka

“Umetnost zame ni le akademska disciplina, temveč izraz notranjih svetov, ki jih vsi nosimo v sebi. In prav v tem vidim vrednost svojega ustvarjanja - da gledalca spodbudim k introspekciji in osebnemu doživljanju umetnosti.”

Vaša likovna dela imajo v osrčju raziskovanje povezave med človekom, naravo in psiho posameznika. Vaše slikarstvo je precej abstraktno in skuša menda v gledalcu vzbuditi introspekcijo. Ste kot diplomirana pravnica z uspešno poslovno potjo v bančništvu manj obremenjeni s svetom likovne umetnosti v najširšem smislu? S koncepti, z že videnim, s pridobivanjem referenc, do katerih je brez akademske izobrazbe težko priti?

“Hvaležna sem za svojo pot, ki me je pripeljala od študija prava do kariere v bančništvu, saj mi je ta izkušnja dala širok spekter znanja in veščin, ki jih prinašam v svoje umetniško delo. Res je, da nimam formalne akademske izobrazbe na področju umetnosti, vendar verjamem, da me to osvobaja določenih omejitev in omogoča svež, neobremenjen pristop k ustvarjanju.

Poleg tega aktivno preučujem stare mojstre in druge umetnike, saj so tudi te reference del mojega ustvarjalnega procesa. Moje umetniško delo je kot kalejdoskop navdihov, ki jih črpam iz raznolikih virov - naj bo to pesem, arhitekturna struktura, sanje, spomin ali umetnostna zgodovina, vključno s slikami drugih umetnikov. Vendar pa te različne vplive povezuje moja neomajna želja po iskanju občutka, razpoloženja, ki z menoj odmeva.

Zala Opara

vodja in začetnica Krasnega festivala

“Ko v prostoru predstaviš nekaj, kar ima vpliv na skupino izbranih ljudi, je to težko odvzeti.”

Namesto da bi se oprla na že obstoječe koncepte, se osredotočam na lastno izkušnjo, intuicijo in osebno raziskovanje. Moje delo je rezultat globokega premisleka in občutka za povezavo med človekom, naravo in psiho posameznika, kar je morda prav zaradi moje drugačne poti še bolj pristno in iskreno. Umetnost zame ni le akademska disciplina, temveč izraz notranjih svetov, ki jih vsi nosimo v sebi. In prav v tem vidim vrednost svojega ustvarjanja - da gledalca spodbudim k introspekciji in osebnemu doživljanju umetnosti.”

Pripovedovanje je ključno

Kako sicer sobivata slikarska in filmska govorica, saj ste nenazadnje tudi režiserka?

“Slikarska in filmska govorica sta sicer različni v procesu in izidu, vendar imata zame enak namen - vedno poskušam pripovedovati zgodbo, ne glede na to, ali gre za sliko ali film. Naracija je ključni element mojega ustvarjanja, zato me pogosto pritegne delo v serijah. Redko ustvarjam samostojna dela, saj mi več del skupaj omogoča globljo raziskavo teme ali zgodbe.

Pri filmu je vsak 'frame' pravzaprav slika - vsak kader je kot platno, kjer se barve, svetloba in kompozicija združijo v vizualni pripovedi. Ta povezava med slikarstvom in filmom me spodbuja, da raziskujem in združujem oba medija v svojih projektih, saj oba omogočata izražanje kompleksnih čustev in zgodb skozi vizualno umetnost.

In za konec: iz ogromnega mesta prihajate na kraško podeželje, kjer festival bije svoj boj z decentralizacijo kulture. Ta je koncentrirana tako v Londonu kakor pri nas v Ljubljani. Kako doživljate ta izziv?

“Prehod iz velikanskega mesta, kot je London, na kraško podeželje prinaša posebno dinamiko in izziv. Medtem ko je kulturno dogajanje v Londonu močno skoncentrirano, me še posebej veseli priložnost, da lahko prispevam k širjenju umetnosti v krajih, kjer kultura ni vedno v ospredju. Pred kratkim sem imela razstavo v Galeriji Kocka, ki deluje znotraj Kulturnega centra Janeza Trdine v Novem mestu, in ta izkušnja me je še bolj prepričala v pomembnost širjenja umetniških horizontov izven velikih mest.

Zelo sem strastna glede ideje, da se umetnost in kultura širita tudi v kraje, kjer morda nista vedno v središču pozornosti. Takšni projekti, kot je festival na Krasu, so ključni za prinašanje umetnosti v lokalne skupnosti, kjer lahko pridobi novo dimenzijo in še bolj neposredno nagovori občinstvo. Verjamem, da je ravno v teh manjših, bolj intimnih okoljih mogoče doseči globoko povezanost med umetnikom in gledalcem, kar prispeva k bogatenju kulturne raznolikosti.”

---