Legendarni Mario je videl - in fotografiral!
“Magajna s svojimi fotografijami sodi med fotografe, ki so snovali humanistično smer in v središče dogajanja postavili človeka. Sodi med mojstre, kakršna sta bila David Seymour - Chim in Werner Bischof,” je na petkovi otvoritvi fotografij Maria Magajne (1916-2007) v tržaški palači Gopčević dejal kustos Andrej Furlan.
TRST > Razstavo so postavili ob 100. obletnici fotografovega rojstva, je zbranim pojasnila predsednica Slovenskega kluba Poljanka Dolhar. Predstavila je projekt Magajna 100, katerega rezultat je tudi razstava.
Tržaški odbornik Carlo Grilli je poudaril pomen Magajnovih fotografij. Želi si, da bi lik Maria Magajne postal eden osrednjih v Trstu. S tem soglaša Rudi Pavšič, predsednik Slovenske kulturno-gospodarske zveze, ki je tržaško občino pozval, da omogoči stalno postavitev razstave, predlaga pa tudi, da po Magajni poimenujejo eno od mestnih ulic.
Robi Jakomin, kakor Andrej Furlan kustos razstave, je navajal besede Nadarja (psevdonim Gasparda Félixa Tournachona), enega od pionirjev fotografije: “Tudi pri fotografiji, kakor pri mnogih drugih stvareh, nekateri zmorejo videnje, medtem ko drugi težko že gledajo.” Jakomin je k temu dodal: “Videnje vključuje namernost, zmožnost avtorjevega očesa za razlago in razumevanje resničnosti. In ta sposobnost je bila Magajni nedvomno prirojena.”
Andrej Furlan je podrobneje predstavil razstavo, na kateri si je mogoče ogledati skupno 115 fotografij in v štirih vitrinah še Magajnove osebne predmete. Predstavljeni sklopi vključujejo fotografije, posnete za Primorski dnevnik, fotografije življenja ljudi v Trstu in zaledju, portrete znanih in neznanih posameznikov, otrok in športnih dogodkov. Razstavo zaokroža nabor desetih fotografij, ki so bile v Spacalovi galeriji Scorpione na ogled leta 1951. Za potrebe razstave sta avtorja z Martino Humar pregledala digitalizirani del arhiva, kar naj bi zajelo približno 180.000 (od skupno 260.000) negativov, in sicer vse od začetnih posnetkov do leta 1982, ko se je Magajna upokojil. Prvi izbor naj bi zaobjel več kot 600 posnetkov, po posvetu s člani strokovnega odbora Meto Krese, Sergiem Ferrarijem in Frankom Vecchietom pa so opravili še končni izbor fotografij.
Izbrana dela bodo v palači Gopčević na ogled do 4. decembra.
ROBI ŠABEC
