Lara Komar: “Ne zavedamo se, kako velik je svet”

Na odru Slovenskega stalnega gledališča bodo v petek premierno odigrali slovensko različico koprodukcije SSG z gledališčem La Contrada Tako bližji, po besedilu in z režijskim vodstvom Luce Quaie ter v interpretaciji priznane tržaške igralke Lare Komar.

TRST > Predstava je monodrama, ki se sooča s temo nezaupanja do drugačnih v globalnem kontekstu večetnične družbe, v kateri sobivanje z oddaljenimi kulturami lahko povzroča nelagodje in vzbuja predsodke.

Strah pred sosedom

Zgodba je zelo preprosta in ravno zaradi tega univerzalna, saj razkriva strahove in šibkost današnjega časa. Pripoveduje o mladi dami - “lahko bi bil moški, je pa predstava napisana za Laro”, je hitel pojasniti režiser - ki se vseli v novo stanovanje in spozna, da je njen sosed temnopolt moški, “črnc”, kot ga sama imenuje. Stvar jo povsem pretrese, pravzaprav šokira do take mere, da noče več iz hiše, je na srečanju v foajeju parterja Kulturnega doma povedal režiser Luca Quaia. Ženska se zabarikadira v stanovanje, kjer se bolj kot s sosedom sooča z lastnimi konflikti. Navidez lahkotna zgodba z mestoma ironično naracijo želi raziskati naše strahove pred tem, česar ne poznamo, je dejal.

Predstava v dveh jezikih se vključuje v dogajanje v okviru Evropske prestolnice kulture Gorica Nova Gorica.

“Zanimivo je, da si pri pisanju teksta nisem ničesar izmislil. Pred seboj sem imel le časopise, informacije torej in izjave, zlasti politikov, na to temo.”

Danes je le samorealizacija

Zgodba je zelo aktualna in na preprost način prikazuje uboštvo današnjega človeka oziroma strah pred tujim in neznanim, ki ga ne razumemo in s katerim nočemo imeti odnosov. Doživljamo antropološko preobrazbo, je ugotavljal režiser. “Osebna rast je še pred nedavnim pomenila uresničevanje nečesa širšega, kar je vključevalo družino, otroke, skratka gradnjo prihodnosti družbe: v današnji sila individualistični družbi pa je edino pomembna samorealizacija,” je namignil. Odnose krojijo danes tehnologija oziroma družbeni mediji, umeten svet, ki spreminja medčloveške odnose in vodi v ne-sprejemanje raznolikosti. Vanje je ujeta glavna junakinja. Klišeji z nasiljem in diskriminacijo pa lahko postanejo “normalnost in navada”.

Lara Komar

igralka

“Ne zavedamo se, kako velik je svet, saj nam tehnologija omogoča, da smo povsod in vse dosežemo, ne da bi se premaknili s kavča.”

Quaia se je v tekstu zaustavil tudi pri preteklosti, od katere naj bi se učili, pa se ne. “Protagonistka najde knjigo s posvetilom, ki ji razkrije to, kar so doživeli njeni nonoti - tudi oni so bili nekoč tujci.” Ob preteklosti gre poudarek tudi na dojemanje prostora ter izkrivljenega pogleda nanj, je dodala Lara Komar. “Ne zavedamo se, kako velik je svet, saj nam tehnologija omogoča, da smo povsod in vse dosežemo, ne da bi se premaknili s kavča. Na tak način izgubimo stik z realnostjo, čutil sploh ne uporabljamo več, ne poslušamo, ne dotikamo se drugega, nimamo več človeških odnosov. Ko pa smo primorani odpreti vrata in se premakniti, nas realni svet preplavi. Tako je s protagonistko, ki nanj ni pripravljena in pred njim zbeži. V njej pa se naposled zgodi sprememba dojemanja časa in prostora. Bo stopila v svet, ali bo ostala zaprta v svojem stanovanju?”

Časovno razpotegnjena

Direktor SSG Danijel Malalan se je v pogovoru z Laro Komar in Luco Quaia včeraj zaustavil pri dejstvu, da je predstava časovno zelo “razpotegnjena”. Koprodukcija je namreč doživela premiero v izvirni italijanščini v gledališču dei Fabbri novembra 2023, marca lani pa je prvič zaživela v slovenski različici v okviru goriškega abonmaja SSG na odru Kulturnega doma, sedaj je na vrsti Mala dvorana SSG. Zanimalo ga je, ali tako dolg časovni razmik vpliva na predstavo. “Ko je predstava postavljena, bi jo samo igral in to čim več. Komaj čakam, da se v petek zgodi premiera,” je zaupala protagonistka Lara Komar. Po njeni oceni namreč predstava zaživi in raste, ko pride do publike, spreminja se sproti, s pritokom energije gledalcev.

Predstavo je Lara Komar premierno odigrala v italijanščini. “Občutek sem imela, da bi se publika rada smejala, se je pa zadrževala, misleč, ali smo res tako strašni ... Nekako bi pomenilo, kot da bi se smejali samim sebi. Ko se v določenem trenutku zgodi, da se v protagonistki nekaj premakne, pa se publika sprosti in si dovoli smeh. Morda je še upanje,” je namignila protagonistka, optimistka po naravi. Strah, osamljenost in hkrati novi izzivi, ki so lahko strašljivi.

“Novo leto je tudi priložnost za obračun starega. V letu 2024 smo z umetniško-programskega vidika realizirali vse, finančno-ekonomska slika pa je stabilna,” je sklenil Malalan in spomnil, da povezuje SSG z gledališčem La Contrada ob predstavi Tako bližji Così vicino tudi predstava Televizigra.

Koprodukcija SSG z gledališčem La Contrada Tako bližji Così vicino (tekst je prevedel Janko Petrovec) je premiero v izvirni italijanščini v gledališču dei Fabbri doživela novembra 2023, marca lani pa je prvič zaživela v slovenski različici v okviru goriškega abonmaja SSG na odru Kulturnega doma. Tačas pa bo na ogled v Mali dvorani SSG.

Premiera bo v petek ob 20. uri, ponovitve pa si bodo sledile še tri konce tedna, vse do 26. januarja; ob nedeljah ob 16. uri. Predstave bodo opremljene z italijanskimi nadnapisi.

---