Kultura nas rešuje tudi po krizi
Kriza nas je in nas še bo prizadela, a obenem je priložnost, da “se v prihodnost zavihtimo s premišljenimi in odločnimi potezami, tudi na področju kulture”. Tako so v skupnem javnem pismu kulturniki iz več kot 40 krovnih kulturnih organizacij, združenj in ustanov včeraj sporočili slovenski vladi. Od nje pričakujejo, da se bo Slovenija pridružila državam, ki v času krize vanjo vlagajo še več.
SLOVENIJA > Predstavniki kulturnikov, združeni pod geslom Ostanimo v družbi najboljših, so včeraj v spletnem prenosu iz Kina Šiška predstavili skupno javno pismo o smiselnih ukrepih in pristopih za oživitev in vzdrževanje kulturnega sektorja.
“Številne evropske države, tudi naše sosede, po katerih se radi zgledujemo, so že napovedale poteze, ki jasno kažejo, da razumejo kulturo kot ključen gradnik sedanjosti in prihodnosti. Avstrija, Italija, Nemčija, Francija, Velika Britanija, Švedska, Estonija, Češka, Norveška in druge države so za blažitev posledic epidemije že napovedale velike dodatne investicije v kulturo. Tako enotno umeščanje kulture v strategije soočanja s krizo ni naključje. Kultura pozitivno učinkuje na vse elemente sodobne družbe,” so zapisali v pismu, ki ga je prebrala igralka Nina Ivanišin.
Rezi niso sprejemljivi
Poudarjajo, da tudi iz ekonomskega vidika kultura beleži enega najvišjih multiplikativnih učinkov, saj se vloženi evro v kulturo večkratno pomnoži in se ta sredstva v gospodarstvo vračajo. Opozorili so, da je proračun ministrstva za kulturo, ki je bil še v letu 2009 vreden 214 milijonov evrov, zaradi zategovanja pasu v času finančne krize izgubljal bistveno več od večine ostalih ministrstev. V letu 2020 še vedno ni presegel 200 milijonov. Tudi zato jih skrbijo nekatere napovedi, da se bo vlaganje v kulturo zmanjševalo.
Kot je na novinarski konferenci poudarila Inga Remeta, predsednica društva Asociacija, je aktualna kriza pokazala vse potenciale kulture. Statistike pričajo o množičnem ogledu kulturnih digitalnih vsebin: “Kultura nam je pomagala prebroditi krizo ter ohranjati pozitivnega duha.”
Predsednik Kolegija direktorjev slovenskih gledališč Uroš Korenčan je predstavil situacijo v gledališčih. Kot je povedal, so gledališča trenutno v fazi hibernacije, ob tem se zavedajo, da bodo njihova vrata ostala zaprta dlje kot marsikatera druga. Tudi ko se bodo odprla, seveda ne bodo odprta na enak način. Opozoril je, da so gledališča v aktualni gledališki sezoni izgubila produkcijsko najbolj ustvarjalne mesece. Glede ustvarjanja lastnih prihodkov pa je vprašljiv tudi preostanek leta.
Tomaž Simetinger iz Zveze kulturnih društev Slovenije je med drugim poudaril, da bodo kulturniki morali preseči merjenje moči med posameznimi sektorji in enotno nastopati pred odločevalci. “Če je bila kultura tista, ki je v času krize na široko vstopala skozi naša vrata za njeno blažitev, je zdaj kultura tista, ki potrebuje podporo odločevalcev,” je poudaril.
Tudi po besedah glavnega tajnika sindikata Sviz Branimirja Štruklja je ključno, da se najprej odrečejo “medsebojnemu kanibalizmu” in da skupaj dosežejo, da se povečajo sredstva za kulturo ter se obrne trend marginalizacije kulture. Pri tem je pomembno, da stopijo najprej v bran najšibkejšemu členu, to je prekarcem.
Preseči delitve
”V času krize bomo izjemno ogroženi vsi tisti, ki smo mednarodno povezani in ki delamo živo umetnost. Ne smemo si dovoliti, da nas oblast razdeli med sabo in obravnava vsakega posebej, stopiti moramo skupaj kot kulturni sektor. Verski objekti so od ponedeljka odprti. Mi verujemo v umetnost, zato ne razumem, zakaj nismo po zakonu enako obravnavani,” je dejal Simon Kardum, direktor Kina Šiška. In med drugim oblast pozval, naj pomaga kulturnemu sektorju, a ne le z javnimi finančnimi sredstvi in navodili, saj lahko naredi mnogo več, tako kot to počne na področju gospodarstva. Na ministra za kulturo Vaska Simonitija pa je naslovil prošnjo, naj spiše osnutek Nacionalnega programa za kulturo.