Kultura in okoljska politika sta naravna zaveznika

KOPER • Naveza kulturnega in okoljskega resorja se je manifestirala v razpisu Zeleni prehod v kulturi 2024-2026, s katerim so želeli osvetliti ključne uspehe in izzive pri prizadevanjih za okolju prijaznejše izvajanje kulturnih dogodkov in festivalov, trajnostno upravljanje kulturnih institucij ter najti odgovore na vprašanja, kako kultura prispeva k blažitvi in prilagajanju na podnebne spremembe ter kakšne inovativne prakse nas vodijo k bolj trajnostni prihodnosti za vse.

Jezika kulture znanost in politika pogosto ne razumeta

"Prišli smo v fazo, ko ta izziv terja spremembo v dojemanju našega vsakdanjega življenja," je uvodoma izpostavil Uroš Vajgl, državni sekretar na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo. In tukaj po njegovem nastopi prav kultura. "Kultura je tista, ki sooblikuje način, kako razumemo ta svet. Ni obrobje podnebne politike, lahko je njen temelj. Govori jezik, ki ga znanost in politika pogosto ne razumeta," je prepričan Vajgl.

Z njim pričakovano soglaša tudi ministrica za kulturo dr. Asta Vrečko, ki se je posveta udeležila v sklopu svojega delovnega obiska v Kopru. Poudarila je, da so si v začetku mandata zastavili cilj, da bodo kulturo vključili v vse segmente družbe. "Verjamem, da je zeleni prehod ena izmed tistih stvari, ki nas bo ohranila na tem planetu. Kultura in okoljska politika sta naravna zaveznika," je dejala ministrica.

Zeleni prehod v praksi

V prostorih Škocjanskega zatoka na obrobju Kopra so se mudili tudi predstavniki institucij oziroma projektov, ki so bili uspešni na omenjenem razpisu in osvetlili, kako se zeleni prehod uveljavlja tudi v kulturnem sektorju. V Galeriji Božidar Jakac so denimo izmerili ogljični odtis svojih razstav in začeli pilotsko zamenjevati svetila, s katerimi osvetljujejo razstavljene umetnine. "Teh je prek 2000," je razkril direktor galerije Goran Milovanović. Zamenjali so tudi merilce vlage in temperature. Milovanović je izpostavil še projekt S kolesom v galerijo, ki je povezan s stanjem javnega prevoza v državi. "Ta je iz leta v leto slabši. Ko smo prijavili ta razpis, je bil javni promet boljši kot je danes. Na tem bo treba še bolj intenzivno delati," je sklenil Milovanović.

Zelene politike v svoj festival uvajajo tudi na Pikinem festivalu v Velenju. "Kot festival z do 100 tisoč obiskovalci proizvedemo ogromno odpadkov," priznava Barbara Pokorny, direktorica festivala Velenje. Kot je povedala, si festival prizadeva zelene prakse prenesti predvsem na najmlajše. Na festivalu spodbujajo ločevanje odpadkov, recikliranje, predvsem pa ponovno rabo zavrženih materialov – to se najbolj odraža pri scenskih elementih festivala.

Podobno razmišljajo in delujejo tudi v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje (MAO), kjer so v sklopu razpisa začeli projekt Platforma rabljenih materialov: Ponovna uporaba razstavnih in drugih začasnih konstrukcij v kulturi. Projekt, kot je povedala Maja Vardjan iz MAO, raziskuje možnosti ponovne uporabe in krožnega ravnanja z materiali, ki jih muzeji in druge kulturne ustanove hranijo v svojih skladiščih.

Projekt Pospeševalnik zelenih veščin v kulturi pa je predstavila Mateja Lazar, vodja  Centra za spodbujanje sodelovanja v kulturnih in ustvarjalnih sektorjih Motovila. Razviti nameravajo kalkulator za merjenje ogljičnega odtisa, primernega za kulturni sektor.