Kraško rastlinstvo v vesolju išče dom zase
Na osrednji razstavi v novogoriškem Xcentru, naslovljeni Astrotop_X, so v sredo predstavili umetniško-znanstveni projekt, ki preizprašuje življenje v prihodnosti na drugih planetih, s ključnim miselnim zaobratom. Na lovu za novim planetom namreč ni človek, ki išče sebi primerne življenjske pogoje. Prihodnost v vesolju si izbirajo rastline same, in to zase.
NOVA GORICA > Skupino, ki stoji za projektom Astrotop_X, ki so jo v sredo odprli v centru ustvarjalnih praks Xcenter v Novi Gorici, sestavljajo dva umetnika, Dorotea Dolenšek in Nejc Trampuž, vrhunska astrofizičarka dr. Andreja Gomboc in ekspert intermedijske ter raziskovalne umetnosti dr. Peter Purg.
Na ogled so ponudili kapsulo, v kateri je ustvarjen ekosistem iz kraškega rastlinstva, kajti to je nedvomno že prilagojeno na težke življenjske pogoje in stres. Na kapsuli je senzor, ki ga upravlja algoritem in išče eksoplanete, torej planete izven našega sončnega sistema, ter s pomočjo Nasine podatkovne baze o njih zbira informacije. Te primerja s podatki o ekosistemu v kapsuli in računa primernost uspevanja kraškega rastlinja na tem planetu. Potek iskanja planetov se v živo prikazuje na velikem zaslonu na steni.
dr. Andreja Gomboc
atstrofizičarka
“Mislim, da je pomembno razmišljati o potovanju na druge eksoplanete, spodbujati sive celice, realno dosegljivi pa ti planeti še nekaj časa ne bodo, razen če ne odkrijemo nekega revolucionarnega načina potovanja po vesolju.”
Protagonist je ekosistem
Umetniško posredovanje v eksperiment je predvsem miselni premik od antropocentrizma. “V današnji družbi, še posebej v tehnologiji, se vse vrti okrog nas, mi smo središče vsega. V našem eksperimentu pa smo človeka umaknili v ozadje. Naš protagonist so rastline oziroma ekosistem. Zdi se mi pomembno, da bi tudi sicer v življenju, kot družba poskusili narediti tak premik,” je pojasnil Trampuž. Kot je dodala Dorotea Dolenšek, je lahko ta odmik od centra pozornosti, ta moment zavedanja človekovega položaja v biomasi, zelo poetičen.
“Mislim, da je pomembno razmišljati o potovanju na druge eksoplanete, spodbujati sive celice, realno dosegljivi pa ti planeti še nekaj časa ne bodo, razen če ne odkrijemo nekega revolucionarnega načina potovanja po vesolju,” je povedala Andreja Gomboc. A kot je povzel Peter Purg, ne smemo špekulirati s tehnologijo, tehnoevforijo, kaj šele tehnopesimizmom. Moramo predvsem brezmejno razmišljati.
Nejc Trampuž
multimedijski ustvarjalec
“V našem eksperimentu pa smo človeka umaknili v ozadje. Naš protagonist so rastline oziroma ekosistem. Zdi se mi pomembno, da bi tudi sicer v življenju, kot družba poskusili narediti tak premik.”
Tudi projekt Astrotop_X je del uradnega programa Evropske prestolnice kulutre GO! 2025.
